Vetra so se oprijele,
da za soncem bi zletele…
pa ni šlo, pa ni šlo –
oh, kako je to hudo.
Liste vse so odložile,
se oblakov oklenile,
da jih k soncu poneso.
Pa ni šlo. Pa ni šlo.
Nizko veje so sklonile,
mami-zemljici tožile:
"Ljubo sonce je odšlo…
Oh, kako je to hudo!"
