Noč muzejev na Hrvaškem

0
280

Letos, 28.1.2011, je na Hrvaškem že sedmo leto zaporedoma potekala Noč muzejev. Ta mala sova, nočna ptica, je s plakatov vabila prav vse, da se udeležijo vzburljivega nočnega doživetja. Namreč, vsi obiskovalci imajo na ta dan med 18.00 in 01.00 uro možnost brezplačnega ogleda številnih galerij, razstav in muzejev, v nekaterih lahko doživijo avtentično atmosfero obdobja, ki ga muzej predstavlja. Vzdušje je bilo na mnogih mestih začinjeno z raznimi koncerti, pedagoškimi delavnicami, predavanji, filmskimi projekcijami, avkcijami in drugimi predstavitvami, kar je bila garancija za dobro zabavo vseh generacij.

Letošnja noč muzejev je podrla vse dosedanje rekorde. Zabeleženo je čez 315.000 obiskovalcev na 160 kulturnih lokacijah, v 70 mestih po vsej Hrvaški. Od tega je potrebno poleg hrvaške metropole Zagreba izločiti obiskovalce v Splitu (čez 50.000 obiskovalcev), v Reki (čez 20.000 obiskovalcev), Osijeku (čez 17.000 obiskovalcev), Zadru (čez 13.000 obiskovalcev), ter Dubrovniku (čez 6.000 obiskovalcev).

V Noč muzejev so se vključila tudi najmanjša mesta kot so na primer Škripa na otoku Braču, ki šteje samo 150 prebivalcev, za Noč muzejev pa se je pripravilo celo nekaj sto domačih otočanov z gasilci in osnovnošolci. V vsaki hiši so se pekla peciva in torte, v „Vilinski noči“ pa so zaplesali otroci iz osnovne šole in zapele klape.

V Splitu v Arheološkem muzeju je potekal glasbeni in plesni program, v katerem so nastopali Trio Adriatic in plesalci plesne šole Amber. V Galeriji umetnin so obiskovalci lahko prisluhnili jazz koncertu ter se ogreli s kuhanim vinom, medtem ko je Muzej hrvaških arheoloških spomenikov ponudil razstavo „Arhiv v kamnu“. V Hrvaškem pomorskem muzeju, ki ga je obiskalo največ prav tistih najmlajših obiskovalcev, pa se je ob ogledovanju maket, mornarskih oblačil, orožja in ostalih pripomočkov diskutiralo o splitski ladjedelnici, ki ji zaradi pristopanju v EU grozi zaprtje. Poleg teh in še vseh ostalih kulturnih točk v Splitu pa je ena najbolj zanimivih lokacij bila Dioklecijanove palače, kjer se je v njenih kleteh vsako polno uro odvijala filmska projekcija o življenju cesarja Dioklecijana. Obisk palače je možen skozi celo leto, zato se vsem turistom, ki se ustavijo v tem mestu priporoča njen ogled pod strokovnim vodstvom. Splitčani, ki so še pod vtisom, si želijo, da bi takih Noči muzejev bilo še več.

Čeprav se je vse začelo pred sedmimi leti in z le nekaj deset tisoč zainteresiranih, ki so pogledali kakšno od aktualnih razstav, poslušali koncert in popili pijačo, se ni nikomur sanjalo, da bo Noč muzejev nekega dne doživela takšno razsežnost. Z rastjo števila obiskovalcev se vsako leto v to manifestacijo vključuje vse več novih ustanov.

„Z obiskom svetovnih prestolnic nas privlači užitek, lahkotnost, prijateljska, odprta atmosfera, ki prikazuje, kako lahko mesta zagotovijo svojim obiskovalcem zabavno na odprtem ali v zaprtem prostoru. Veliko smo se naučili iz tega, imamo potencial, vendar moramo še veliko storiti v okviru sodobne kulturne ponudbe. Noč muzejev je pokazala, da smo na dobri poti. Je eden od načinov sodobne komunikacije s publiko“, je dejala Vesna Jurić Bulatović strokovnjakinja iz oddelka za marketing Muzeja za umetnost, ki je v to akcijo vključena že od samega začetka.

Zgodbo so dopolnili še nekateri analitiki, ki »muzejski fenomen« tolmačijo kot potrebo ljudi pred begom iz globalne krize, recesije, tokrat pač v muzeje.