Ko sijem, v meni čas žari
na niti večnosti srebrne
in iz temin moje noči
morda se novo sonce vrne.
V pesmih Bine Štampe Žmavc se prelivajo podobe letnih časov, krhkih cvetlic in skrivnih občutenj, v njih zaživi paleta čustev, ki segajo od zgodovinskega spomina do jasnega pogleda v tem trenutku, ko velike noge stopajo čez pravljice, male noge pa se dotikajo mavrice. Umirimo korak in se skupaj dotaknimo mavričnega neba, snežrož in brezdanjega vesolja.
Tenkočutnost Drobnih pesmi je v izjemne akvarelne podobe ujela Andreja Peklar.
