Matica pod zvezdami
Torek, 5. 11., ob 9.40
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Edvarda Kocbeka in Draga Jančarja na Slovenski matici dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Slovensko matico bodo obiskali dijakinje in dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane. Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc jim bo predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 12. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Željko Vukelić: Globoke vrtine v Sloveniji
V strokovnem predavanju bo na razumljiv način prikazan način projektiranja in izdelave globokih vrtin in nekaj primerov globokih vrtin v Sloveniji. Izdelava globoke vrtine je zahteven tehnološki postopek, saj se ob tem srečujemo z visokimi temperaturami in tlaki. Naftna ležišča polja Petišovci-Dolina, ki se nadaljuje na madžarsko stran na območje kraja Lovászi, so našli leta 1940. Proizvodnja je stekla leta 1943 in dosegla vrh leta 1951, ko so načrpali dobrih 75.000 ton nafte. Leta 1951, ko so bili Petišovci polje z najvišjo proizvodnjo v tedanji Jugoslaviji, so načrpali kar približno desetino vse nafte od leta 1943 do danes. Danes se črpa iz vrtin zemeljski plin. Do danes je bilo na območju SV Slovenije izvrtanih več sto globokih vrtin, najgloblji izvrtani vrtini sta bili dve 3545 m in 3500 m globoki vrtini Pg-10 in Pg-11A. V svetu je najglobje izvrtana vrtina na polotoku Kola v Murmanski regiji (Rusija) in sicer globine 12.262 m, v Sloveniji pa je najglobje izvrtana vrtina 4048 m, Ljut – 1/88 s Kamenščaka pri Ljutomeru.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičini simpoziji/posveti
Sreda, 13. 11., od 9.00 do 17.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni simpozij Rudolf Maister med domoljubnim poslanstvom, umetniškim navdihom in spominom: ob stopetdesetletnici rojstva in devetdesetletnici smrti
Znanstveni simpozij ob stopetdesetletnici rojstva in devetdesetletnici smrti Rudolfa Maistra bo po pozdravnih nagovorih potekal v več vsebinskih sklopih, in sicer Mladostna in vojaška leta Rudolfa Maistra, Maistrov krog, Maister in umetnost ter Ohranjanje spomina na Rudolfa Maistra, v katerih bodo Rudolfa Maistra številni referenti predstavili z različnih vidikov.
Simpozij poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.
Simpozij soorganizirata Slovenska matica in Zveza društev general Maister.
Ponedeljek, 18. 11., od 9.00 do 13.15
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje
Dachavski procesi predstavljajo značilen primer montiranih političnih procesov v nekdanji Jugoslaviji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Gre za deset procesov, ki so se zvrstili od aprila 1948 do oktobra 1949, še en manjši proces proti nekdanjim dachaučanom je bil tudi v Splitu na Hrvaškem julija 1949. Obtoženi so bili deležni obtožb, da so delovali kot agentje gestapa, nekateri naj bi to postali že pred prihodom v taborišče, nekateri naj bi v takšno sodelovanje privolili pozneje. Na dachavskih procesih je bilo osumljenih 37 oseb, proti trem osebam so preiskovalni postopek ustavili zaradi pomanjkanja dokazov, trije osumljenci so med preiskavo umrli, enajst jih je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih, dvajset pa na dolgoletni zapor v tedanjih jugoslovanskih kazenskih taboriščih, med njimi je bilo najbolj znano na Golem otoku v Jadranskem morju. Resni dvomi v dachavske procese ter zlasti v sodne in izvensodne postopke z obtoženci so se pojavljali že od petdesetih let dalje. Konec oktobra 1989 je bil na Ljubljanskem mestnem pokopališču odkrit spomenik (kenotaf) žrtvam dachavskih procesov.
Na posvetu bodo pozdravnima nagovoroma sledili trije sklopi razprav o dachavskih procesih: Represija na pohodu, Obrazi represije in Zaznamovani z represijo, v katerih bodo referenti prikazali sistemsko organiziranost in delovanje represivnih aparatov, politični obračun s slovensko tehniško inteligenco in individualne usode Igorja Torkarja, Ludvika Mrzela in Branka Diehla.
Posvet soorganizirata Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo.
Ponedeljek, 25. 11., od 9. do 15. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja: ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija
Ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija bodo na znanstvenem simpoziju referenti spregovorili o »prehodu od slovenske dežele do Slovenije«. Prispevki se bodo posvečali poti, ki smo jo prehodili do uveljavitve imena Slovenija. Razmišljali bodo o pojmu Slovenija od srednjega veka preko zgodnjega novega veka do razsvetljenstva, ko se je rodila slovenska narodna zavest, ki je dokončno izoblikovala v obdobju romantike in nato dozorela, nazadnje pa se udejanjila na poti Slovenije do državnosti.
Posvet soorganizirajo Študijski center za narodno spravo, Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino, Slovenska matica, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije (Nova univerza) in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.
Četrtek, 28. 11., od 9. do 14. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa: simpozij ob devetdesetletnici avtorjevega rojstva
Letos mineva 90 let od rojstva akademika prof. Andreja Jemca. V počastitev tega jubileja bo znanstveno srečanje namenjeno kompleksnemu strokovnemu soočenju z njegovim umetniškim opusom v prostoru in času. Akademik Jemec je slikar z izjemno slikarsko »kilometrino«. Na slovenski in mednarodni likovni sceni je aktivno prisoten že častitljivih sedem desetletij. In je, kot kažejo njegove zadnje razstave in njegova pred dvema letoma izdana obsežna monografija z lapidarnim naslovom Slike (Slovenska matica, Ljubljana 2022), še vedno v zavidanja vredni umetniški formi. Njegov opus je v teku desetletij preživel kar nekaj premišljenih transformacij ‒ enako kot jih je preživel slikarjev čas. Kljub temu je mogoče reči, da imajo vse te slikarske menjave pri Jemcu tudi neki skupni imenovalec. Če ne drugega, slikarjevo težnjo, da v svojih delih vztrajno beleži globinski utrip svojega življenja in časa in da je stalno na njuni sledi. V tej zvezi je sintagma Transformacije in konstante primerno izhodišče za razmišljanja o formalnih, konceptualnih in semantičnih horizontih Jemčevega ustvarjanja.
Simpozij soorganizirajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenska matica.
Matica na sejmu
Torek, 26. 11.–nedelja, 1. 12.
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
40. slovenski knjižni sejem
Slovenska matica bo svojo 160-letnico posebej slovesno obeležila tudi na letošnjem osrednjem slovenskem knjižnem sejmu. Na balkonu nad našo stojnico bo vse dni odprta Matičina čitalnica, kjer boste lahko ob prijazni postrežbi prebirali naše knjige in si v trajen spomin na naše slavje izbrali tudi nekatere brezplačne knjige iz Matičine zakladnice. V čitalnici bomo organizirali tudi nekaj posebnih dogodkov, o katerih boste obveščeni naknadno, na odrih knjižnega sejma pa bomo letos predstavili:
Knjige Slovenske matice bodo dostopne po sejemskih popustih na sejmu in tudi v naši spletni knjigarni.
Več na spletni strani sejma.
Drugo
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta Primorci beremo 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Več na spletni strani Primorci beremo. |