Novičnik Slovenske matice

Avtor:
Ventilator besed
-
0
126

Novičnik Slovenske matice
Novembrski uvodnik
Oktober se je zaključil z izjemnim priznanjem Slovenski matici, njenim knjigam, predvsem pa dvema odličnima avtorjema, pesnici Miljani Cunta in pesniku Robertu Simonišku, ki sta v Matičini pesniški zbirki Mozaiki v letih 2023 in 2024 izdala svojo poezijo. Društvo slovenskih pisateljev je namreč obema podelilo najvišje slovensko literarno priznanje za pesniško ustvarjanje, Jenkovo nagrado za leto 2024. Obe nagrajeni pesniški zbirki, Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in Vračanje k čistosti, že naslovno druži klic k nujnosti vrnitve. To je vračanje k izvirom človeške ustvarjalnosti, sprehod skozi lepoto in dobroto duha preteklosti, je kritično motrenje sedanjosti, da bi v prihodnosti s pesniško besedo znova sestavili zdaj v kaotične drobce teme in zloslutnosti zdrobljeni svet v vsej njegovi svetlosti, svetnosti in svetosti.

Prav svetloba spominjanja in svetóst življenja pa najbolje označujeta mesec november. To je čas, ko v svojih srcih simbolno prižgemo luč za vse drage in dragocene osebnosti, ki so nas zapustile, obenem pa se v svetlem pričakovanju decembrskih praznikov in upov polnega stopanja v novo leto s toplino in naklonjenostjo objamemo z vsemi, ki so nam ljubi, ker delajo naše bivanje v svetu vsak dan lepše, boljše in veličastnejše.

Slovenska matica kot svoj poklon spominu in življenju letošnji november posveča eni od največjih osebnosti slovenske zgodovine, generalu Rudolfu Maistru ob 150-letnici njegovega rojstva in devetdesetletnici smrti. Poseben znanstveni posvet bo namenjen tudi Sloveniji, ki letos praznuje 180-letnico prve javne rabe svojega imena. Kot Matičin apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svetosti življenja pa bo zvenel znanstveni posvet o dachavskih procesih, ki bo potekal prav v mesecu, ko je bila Igorju Torkarju (Borisu Fakinu) s politično montirano razsodbo naložena visoka dvanajstletna zaporna kazen, in prav na dan, ko je bil leta 1950 v obračunavanju takratne komunistične oblasti z našo tehniško inteligenco usmrčen Branko Diehl, še ena od v dachavskih procesih krivično obsojenih žrtev. Niz znanstvenih srečanj pa bomo sklenili s čaščenjem življenja in umetniške ustvarjalnosti, ko se bomo zbrali na simpoziju ob 90-letnici akademika prof. Andreja Jemca, ki s svojim obsežnim slikarskim opusom pričuje o neverjetni transformativni moči in široki razprtosti umetniškega iskanja in izražanja resnice med svetlobo pomladi, ki jo priklicuje z živostjo svojih barv, in mrakom groze, ki strašljivo pronica v vse pore današnjega družbenega življenja zaradi nezaceljenih ran naše popretekle zgodovine.

Posebne pozornosti bo na slovenskem knjižnem sejmu, ki bo potekal konec novembra, deležna tudi Slovenska matica, saj letos praznuje 160 let svoje ustanovitve. Na balkonu nad svojo stojnico bomo v duhu svojega nastanka odprli Matičino čitalnico s krajšim prikazom pomembnih mejnikov iz naše preteklosti. Tu bodo v sproščenem kavarniškem slogu potekale tudi posebne prireditve, pogovori in predstavitve knjig. Na svoji sejemski stojnici pa bomo ob obeh že omenjenih nagrajenih delih in številnih novostih (Pound, Majcen, Gomboc …) letos še prav posebej ponosni na dva dragocena Matičina avtorja oziroma njuni deli, na Draga Jančarja in njegovo najnovejšo zbirko esejev Zakaj pisati ter na Dnevniške zapiske 1948–1954 Alojza Rebule.

Novembrske dogodke na Slovenski matici bi lahko poimenovali tudi kot »gradnike slovenstva«. Vsaka Matičina knjiga, zapisana v slovenščini, pomeni dragocen košček v mozaiku narodove kulture, znanosti in omike. Leta 1936 so levičarsko usmerjeni študenti zaradi teženj po srbski prevladi v današnji slovenski prestolnici ustanovili Slovenski klub in svoje poslanstvo strnili v geslu: »Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!« Med ustanovitelji tega kluba je bil tudi Igor Torkar, človek, ki je tako pod nacističnim kot komunističnim terorjem zaradi svoje ljubezni do slovenstva fizično, strokovno in duhovno izkušal, kaj pomeni družbeno izključevanje, zaničevanje in izničevanje. Njegove privrženosti slovenstvu zato ne smemo brati kot zanikanja pravice do narodne biti drugim, ampak kot velik ne tako komunistični ideologiji kot klerikalizmu Cerkve, da bi se lahko ves v polnosti predal temu, kar mu je bilo svetlo in sveto, to so njegov materni jezik, njegova duhovna svoboda in narodna identiteta. Slednji se med seboj ne izključujeta, ampak oplajata in dopolnjujeta. Nositi slovenstvo v srcu namreč ne pomeni biti ujetnik neke ideje, ampak zavedati se lastnih temeljev, na katerih šele lahko svobodno in  ustvarjalno gradimo svoje življenje. Dialog med ustvarjalno svobodo in gradniki slovenstva je tisti, ki ga želi Slovenska matica negovati tudi v prihajajočih desetletjih, za katera verjamemo, da jih bo kljub vsem morebitnim družbenim ujmam, viharjem in kataklizmam kakor nekoč tudi v prihodnje preživela.

Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
Matičine knjižne novosti
Zbirka Knezova knjižnica
Mateja Gomboc: Zavladati vetru
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc

Zbirka kratkih zgodb Zavladati vetru je četrto delo za odrasle bralce, ki ga je ustvarila pisateljica Mateja Gomboc. Njen zadnji roman Gorica je bil nominiran za knjigo leta in za Cankarjevo nagrado. Tokratno kratkoprozno zbirko pa je naslovila po stavku iz ene od istoimenskih novel, ki stoji v zadnjem razdelku knjige in govori o najstnici, ki s svojo prestopniško mladostniško druščino sproži požar v vrtičarskih barakah v Trnovem. Tudi v vseh drugih zgodbah nastopajo ženske, vendar najnovejšega dela Mateje Gomboc kljub temu ne moremo brati kot tako imenovane »ženske literature«. Pisateljica namreč s širino in daljnosežnostjo svojega umetniškega pogleda presega platonsko zamejenost našega razumevanja na zgolj prividne sence v votlini t. i. »ženske književnosti« in se ozira k soncu občečloveških problemov, kot so samota spominjanja, soočenje z migrantom, beg pred zločinom in krivdo, tujstvo v lastni družini, neuresničena ljubezen, patološko hrepenenje, groza zgoljbiti, umetniška zlaganost, zatajevani alkoholizem, travmatično otroštvo, partnerski konflikt, patološko starševsko pokroviteljstvo in mnoge druge teme.
Zbirko prevevata časovna in prostorska odprtost. Čas je večinoma mogoče razbrati le posredno, tako iz vsebine zgodb kot iz sloga pisanja, ki se spreminja in se ji zvesto prilagaja, zgodbe pa so univerzalne in bi se lahko godile na katerikoli geografski koordinati sveta. Poleg notranjega monologa osrednjih ženskih likov avtorica v zbirki Zavladati vetru zelo pogosto in spretno rabi še eno platonsko prvino, to je dialog. Prav posebno pozornost pa posveča otrokom in mladim, njihovi ranljivosti, iskanju pomoči odraslih oziroma tistih, ki jim lahko pomagajo, pa tudi njihovi zrelosti v presojanju situacije. V takih trenutkih ne more skriti svoje naklonjenosti in osebne prizadetosti v odnosu do njihovih krhkih duš. In ta prizadetost se brez moraliziranja o naši odgovornosti, a vendar z globokimi etičnimi odzveni in simpatijami do mlajših literarnih likov prenaša tudi na bralca.

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP
Zbirka Knezova knjižnica
Drago Jančar: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi

Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. Uvodni esej (Najbolj strašna zgodba), ki se naslanja na Gogoljevo povest z istim naslovom, je bil napisan nekaj dni po napadu na Ukrajino, ko je istočasno v Kijevu izšel tudi prevod njegovega »vojnega«  romana In ljubezen tudi. V eseju Pismo o demokraciji in Evropi avtor razmišlja o položaju  literature in pisateljev v sodobnem evropskem času. Besedilo Arhipelag Jugoslavija govori o starih in novih literarnih povezavah s področja nekdanje države. Ob njegovem obisku v azilnem domu na Viču premišljuje o sodobnih migracijah in individualnih usodah migrantov. Tu so še premisleki o kulturnem fenomenu Srednje Evrope  v preteklosti in danes, o etičnih pogledih preminulega znanstvenika Jožeta Trontlja, o razmerju med literaturo in sodobno družbo in še nekaterih literarnih in družbenih vprašanjih.

Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

V PRIPRAVI
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač

Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.

V TISKU
Zbirka Mestne knjige
Mihael Petrovič ml. (ur.): Kočevska knjiga

Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo  obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.

Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Občine Kočevje.

V PRIPRAVI
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, številka 18
Uredniki in uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar

18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.

Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 

V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold

Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.

Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

V PRIPRAVI
Matičini dogodki
Matica pod zvezdami

Torek, 5. 11., ob 9.40
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Edvarda Kocbeka in Draga Jančarja na Slovenski matici dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Slovensko matico bodo obiskali dijakinje in dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane. Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc jim bo predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Matičina predavanja

Torek, 12. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Željko Vukelić: Globoke vrtine v Sloveniji
V strokovnem predavanju bo na razumljiv način prikazan način projektiranja in izdelave globokih vrtin in nekaj primerov globokih vrtin v Sloveniji. Izdelava globoke vrtine je zahteven tehnološki postopek, saj se ob tem srečujemo z visokimi temperaturami in tlaki. Naftna ležišča polja Petišovci-Dolina, ki se nadaljuje na madžarsko stran na območje kraja Lovászi, so našli leta 1940. Proizvodnja je stekla leta 1943 in dosegla vrh leta 1951, ko so načrpali dobrih 75.000 ton nafte. Leta 1951, ko so bili Petišovci polje z najvišjo proizvodnjo v tedanji Jugoslaviji, so načrpali kar približno desetino vse nafte od leta 1943 do danes. Danes se črpa iz vrtin zemeljski plin. Do danes je bilo na območju SV Slovenije izvrtanih več sto globokih vrtin, najgloblji izvrtani vrtini sta bili dve 3545 m in 3500 m globoki vrtini Pg-10 in Pg-11A. V svetu je  najglobje izvrtana vrtina na polotoku Kola v Murmanski regiji (Rusija) in sicer globine 12.262 m, v Sloveniji pa je najglobje izvrtana vrtina  4048 m, Ljut – 1/88 s Kamenščaka pri Ljutomeru.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. 

Matičini simpoziji/posveti

Sreda, 13. 11., od 9.00 do 17.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni simpozij Rudolf Maister med domoljubnim poslanstvom, umetniškim navdihom in spominom: ob stopetdesetletnici rojstva in devetdesetletnici smrti
Znanstveni simpozij ob stopetdesetletnici rojstva in devetdesetletnici smrti Rudolfa Maistra bo po pozdravnih nagovorih potekal v več vsebinskih sklopih, in sicer Mladostna in vojaška leta Rudolfa Maistra, Maistrov krog, Maister in umetnost ter Ohranjanje spomina na Rudolfa Maistra, v katerih bodo Rudolfa Maistra številni referenti predstavili z različnih vidikov.
Simpozij poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.
Simpozij soorganizirata Slovenska matica in Zveza društev general Maister. 

Ponedeljek, 18. 11., od 9.00 do 13.15
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje
Dachavski procesi predstavljajo značilen primer montiranih političnih procesov v nekdanji Jugoslaviji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Gre za deset procesov, ki so se zvrstili od aprila 1948 do oktobra 1949, še en manjši proces proti nekdanjim dachaučanom je bil tudi v Splitu na Hrvaškem julija 1949. Obtoženi so bili deležni obtožb, da so delovali kot agentje gestapa, nekateri naj bi to postali že pred prihodom v taborišče, nekateri  naj bi v takšno sodelovanje privolili pozneje. Na dachavskih procesih je bilo osumljenih 37 oseb, proti trem osebam so preiskovalni postopek ustavili zaradi pomanjkanja dokazov, trije osumljenci so med preiskavo umrli, enajst jih je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih, dvajset pa na dolgoletni zapor v tedanjih jugoslovanskih kazenskih taboriščih, med njimi je bilo najbolj znano na Golem otoku v Jadranskem morju. Resni dvomi v dachavske procese ter zlasti v sodne in izvensodne postopke z obtoženci so se pojavljali že od petdesetih let dalje. Konec oktobra 1989 je bil na Ljubljanskem mestnem pokopališču odkrit spomenik (kenotaf) žrtvam dachavskih procesov.
Na posvetu bodo pozdravnima nagovoroma sledili trije sklopi razprav o dachavskih procesih: Represija na pohodu, Obrazi represije in Zaznamovani z represijo, v katerih bodo referenti prikazali sistemsko organiziranost in delovanje represivnih aparatov, politični obračun s slovensko tehniško inteligenco in individualne usode Igorja Torkarja, Ludvika Mrzela in Branka Diehla.
Posvet soorganizirata Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo.

Ponedeljek, 25. 11., od 9. do 15. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja: ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija
Ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija bodo na znanstvenem simpoziju referenti spregovorili o »prehodu od slovenske dežele do Slovenije«. Prispevki se bodo posvečali poti, ki smo jo prehodili do uveljavitve imena Slovenija. Razmišljali bodo o pojmu Slovenija od srednjega veka preko zgodnjega novega veka do razsvetljenstva, ko se je rodila slovenska narodna zavest, ki je dokončno izoblikovala v obdobju romantike in nato dozorela, nazadnje pa se udejanjila na poti Slovenije do državnosti.
Posvet soorganizirajo Študijski center za narodno spravo, Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino, Slovenska matica, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije (Nova univerza) in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.

Četrtek, 28. 11., od 9. do 14. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa: simpozij ob devetdesetletnici avtorjevega rojstva
Letos mineva 90 let od rojstva akademika prof. Andreja Jemca. V počastitev tega jubileja bo znanstveno srečanje namenjeno kompleksnemu strokovnemu soočenju z njegovim umetniškim opusom v prostoru in času. Akademik Jemec je slikar z izjemno slikarsko »kilometrino«. Na slovenski in mednarodni likovni sceni je aktivno prisoten že častitljivih sedem desetletij. In je, kot kažejo njegove zadnje razstave in njegova pred dvema letoma izdana obsežna monografija z lapidarnim naslovom Slike (Slovenska matica, Ljubljana 2022), še vedno v zavidanja vredni umetniški formi. Njegov opus je v teku desetletij preživel kar nekaj premišljenih transformacij ‒ enako kot jih je preživel slikarjev čas. Kljub temu je mogoče reči, da imajo vse te slikarske menjave pri Jemcu tudi neki skupni imenovalec. Če ne drugega, slikarjevo težnjo, da v svojih delih vztrajno beleži globinski utrip svojega življenja in časa in da je stalno na njuni sledi. V tej zvezi je sintagma Transformacije in konstante primerno izhodišče za razmišljanja o formalnih, konceptualnih in semantičnih horizontih Jemčevega ustvarjanja.
Simpozij soorganizirajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenska matica.

Matica na sejmu
Torek, 26. 11.–nedelja, 1. 12.
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
40. slovenski knjižni sejem
Slovenska matica bo svojo 160-letnico posebej slovesno obeležila tudi na letošnjem osrednjem slovenskem knjižnem sejmu. Na balkonu nad našo stojnico bo vse dni odprta Matičina čitalnica, kjer boste lahko ob prijazni postrežbi prebirali naše knjige in si v trajen spomin na naše slavje izbrali tudi nekatere brezplačne knjige iz Matičine zakladnice. V čitalnici bomo organizirali tudi nekaj posebnih dogodkov, o katerih boste obveščeni naknadno, na odrih knjižnega sejma pa bomo letos predstavili:

Knjige Slovenske matice bodo dostopne po sejemskih popustih na sejmu in tudi v naši spletni knjigarni.
Več na spletni strani sejma.

Drugo

April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta Primorci beremo 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Več na spletni strani Primorci beremo.

PODOBNI PRISPEVKIVEČ OD AVTORJA