Spoštovani,
pravkar je v prevodu Urške Pajer izšlo delo ameriškega kozmologa in eksobiologa Carla Sagana (1934–1996) Bogastvo znanstvenega izkustva.
Ameriškega kozmologa in eksobiologa Carla Sagana (1934–1996) smo pred desetletji poznali predvsem kot ›zvezdnika‹ naravoslovnih dokumentarcev, s katerimi je televizijske gledalce vodil po skrivnostih vesolja. Bil je navdih generacijam današnjih znanstvenikom po vsem svetu. Mlajše občinstvo pa je osvojil denimo znanstvenofantastični film Stik, ki je bil posnet po Saganovem romanu.
Bogastvo znanstvenega izkustva je Saganov ›osebni pogled na iskanje boga‹. Zapis cikla njegovih predavanj je izdala njegova vdova Ann Druyan, ker ni več prenašala »skrajnega fundamentalističnega nasilja« v ZDA, kjer je sredi vihre domnevnih vojn proti terorizmu »lažna pobožnost v javnem življenju dosegla novo dno in je bila ključna ločitev med cerkvijo in državo v javnih šolah nevarno začeta«. Ker tudi naša družba ni ravno odporna proti takšnim virusom, bodo te sveže Saganove misli tudi pri nas gotovo dobrodošlo in poučno branje.
»Je bil Carl Sagan veren človek? Bil je veliko več kot to. Za seboj je pustil malenkosten, omejen srednjeveški svet, ki pripada konvencionalno vernim in v katerem se teologi, duhovniki in mule vdajajo svoji ozkogledni duhovni revščini. Pustil jih je za sabo, ker je verjel v nekaj veliko večjega. Ti imajo svoje bronastodobne mite, srednjeveške vraže in otročje želje po nemogočem. On je imel vesolje.«
Richard Dawkins, avtor knjižne uspešnice Bog kot zabloda
