O velikemu pesniku Tonetu Pavčku in njegovi ustvarjalnosti smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Prav tako predstavljali njegovo poezijo.
Dom je jezik. Čudež, ko smo iz molka stopili v govor in je beseda postala naša zavest, hiša naše biti. Premagan je bil molk, začelo se je življenje.
Tone Pavček je pesnik, ki trdno stoji na zemlji, sega v visoko subtilni pesniški govorici v višine pesniškega občestva.
(Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005)
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence
(Tone Pavček: Majnice, Fulaste pesmi, Založba Mladika)
