Ob svetovnem dnevu vegeterijanstva

0
95

Živimo v časih, ko smo stalno, vsak dan, 365 dni na leto, izpostavljeni neštetim zunanjim vplivom, ki počasi in vztrajno spodkopavajo naše zdravje (pesticidi, herbicidi, na tisoče kemikalij, ki so v zraku, vodi, zemlji, radioaktivnemu sevanju, drugim sevanjem in našteval bi lahko še kar nekaj časa, seveda pa svoje doprinese tudi nezmožnost obvladovanja stresa, stalno hitenje, napetost, jeza, sovraštvo, nestrpnost…). Odlična prehrana lahko seveda pomaga in omili učinkovanje naštetih dejavnikov, ne pa v celoti. Potrebno je še redno, globoko čiščenje našega telesa in uma.

Naše telo je bilo narejeno za uživanje sezonske in lokalne hrane in ta dva pojma sta v resnici neločljivo povezana oziroma bi morala biti, saj lahko v nasprotnem primeru nastanejo težave. Obilje je vsako sezono vsepovsod okoli nas, saj je narava naša zaveznica. Morda se nam na prvi pogled ne zdi tako, saj nam ponudba v hipermarketih skozi vse leto zagotavlja vse, kar potrebujemo, a na žalost tudi večino živil, ki jih ne potrebujemo. Zato smo pozabili, kako je v naravi. Ali jeste zdravo?

Pogosto nam spomin na to, kako povezani smo v resnici z naravo in njenimi cikli oz. naravnimi ritmi, lahko odlično osvežijo naši predniki. V času njihovega življenja je bila povezanost z naravnimi ritmi edina izbira. Čeprav niso imeli druge izbire in so živeli v sožitju z naravo, niso poznali sodobnih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes, debelost, srčno-žilna obolenja, motnje hranjenja …

Ko se takole zamislimo, lahko opazimo, da se narava v vseh teh tisočletjih ni spremenila. Spremenil se je le naš način življenja. Pravzaprav smo v sodobnem načinu življenja pozabili nanjo, kakovost življenja v smislu zdravja in vitalnosti pa nam je drastično upadla, kljub vsej tehnologiji in prehranski ponudbi, ki jo imamo dostopno v vsakem trenutku. Ampak če se znova spomnimo narave, lahko ugotovimo, da ona življenje podpira in na vsak način teži k vzpostavitvi homeostaze ter se trudi uspevati po svojih najboljših močeh. Zato je zelo naravno, da ko se vrnemo k njej in se znova povežemo z njo, ona pa podpre nas in predvsem naše zdravje. Seveda to ne pomeni, da bomo obrnili svoje življenje na vrat na nos na glavo, lahko pa se vsekakor učimo od naših prednikov, se zgledujemo po njih, se ji korak za korakom znova približamo in se uravnamo z naravnim ravnovesjem.

Čeprav nam danes tehnologija omogoča, da imamo jagode in paradižnik na voljo tudi pozimi, nam vse več strokovnjakov in raziskovalcev predstavlja pomen in prednosti lokalne sezonske hrane. Kajti ko kupujemo sezonsko hrano, zagotovo vemo, da je bila do pred kratkim del rastline. To pomeni, da je njena hranilna vrednost maksimalna. Vsa hrana namreč izgublja na hranilni vrednosti, se pravi vitamine, minerale … Dlje ko je odtrgana, nabrana ali ulovljena, manj jih ima. Zato takšna hrana ne potrebuje preparatov, ki bi omogočili njen lep videz, saj sveža hrana že sama po sebi deluje privlačno.

Hrana, ki se pojavlja v določeni sezoni, ima določen vpliv na telo, ki je v ravnovesju z letnim časom. Na primer hrana, ki se pojavlja pozimi, ima večinoma več za telo grelnih lastnosti, in obratno poletna hrana, deluje na telo bolj osvežilno in nas hladi. Če obrnemo ta naravni red, ne le da ne prejmemo prednosti, ki nam jih je narava namenila, temveč lahko svojemu telesu povzročimo tudi škodo.

Meni se zdi najbolj koristno presno prehranjevanje, ki je smiselno le, če uporabljamo ekološko pridelana živila. Ta so res precej dražja od konvencionalno pridelanih. Ker pa imajo ekološka živila neprimerno višjo vsebnost hranil od konvencionalnih, poleg tega pa teh hranil tudi ne uničimo s kuhanjem je potrebna za enako preskrbo organizma neprimerno manjša količina hrane, tako da mislim, da cena glede na prehrambno vrednost ni prav nič višja. Pa še naš organizem je z vnosom manjših količin hrane manj obremenjen.

Najboljše je lastno pripravljanje hrane. Vedeti moraš kaj, kje in od koga kupiš in kaj vržeš v lonec.

Resnica je  ta, da za svoje zdravje lahko poskrbimo sami. Kar je tudi pravilno, saj smo zanj sami tudi odgovorni. Mi sami in naši bližnji smo tudi edini, ki nam je naše zdravje tudi zares prioriteta.

Vsekakor svetujem:

1. Spij dovolj vode (za hidracijo pomagajo še zeleni čaj, zeliščni čaji in naravna juha – ne iz vrečke). Pred jedjo in med obrokom pa ne pij (oz. največ 1 dl), da ne razredčiš prebavnih sokov.

2. Privošči svojemu telesu kakovostno gorivo – hrana ne sme biti gnila, plesniva ali oksidirana (žarka). Namen hrane je, da telo oskrbi z zdravilnimi snovmi, če pa je hrana kakorkoli kompromitirana, pa telesu škodi in bi bilo bolje, da je sploh ne bi zaužili. Hrana je kompromitirana tudi, če je procesirana, pasterizirana, obsevana,

3. Vključi v svoj jedilnik divjo hrano – nekaj, kar nabereš sam in te ne stane nič!. Skoraj vsak plevel ali divje rastoča rastlina na travnikih in v gozdovih je užitna in ima presenetljivo visoko hranilno vrednost. Na spletu ali v knjigah (pri nas ima dve odlični knjigi na to temo Dario Cortese) najdeš več informacijo tem, katere divje rastline so užitne in kako jih pripraviti. Nauči se prepoznavati in poiskati te rastline … nauči pa tudi svoje otroke.

4. Vsak teden pojej kaj novega. Naši predniki pred 40.000 leti so zaužili skoraj 900 različnih živil na leto, mi pa v povprečju le okoli 30, kar je žalostno premalo. Pa še teh 30 je že čisto osiromašenih potrebnih hranil.

5. Zagotovi telesu veliko zdravih maščob, kar vključuje tudi nasičene maščobe, kot sta maslo in kokosovo maslo, saj nasičene maščobe krepijo imunski sistem, dajejo energijo srcu (ki se najraje hrani z maščobami), skrbijo za potrebno uravnovešenost hormonov, vitalnost, elastičnost itd.

6. Kuhaj le na nasičeni maščobi, ker ta ne oksidira. Hladno stiskanih olj nikoli ne segrevaj, primerna so le za solate ali za dodatek na hrano, ko je ta že pripravljena. Nikoli ne uživaj trans maščob (margarine in izdelkov, ki jo vsebujejo) ter procesiranih, industrijsko pridobljenih belih rastlinskih olj (sončnično, sojino, repično, koruzno itd.), saj s takimi maščobami vnašaš v telo SMRT. Ta olja uničujejo možgane, povzročajo raka, skrajšujejo življenje, starajo kožo in zaradi vnetij, ki jih povzročajo, sčasoma onemogočijo normalno delovanje notranjih organov in celic nasploh. Brez zdravih, normalno delujočih celic pa ne more biti zdravja.

7. Pojej manj sadja in več zelenjave. Sadje je še vedno boljše kot procesirana umetna hrana, vendar pa ni tako zelo zdravo, kot nekateri mislijo. Današnje sadje namreč ni več naravno, je produkt več stoletnega 

8. Pri hrani, katere ne zaužiješ surove, naj bo toplotna obdelava kratka.

9. Hrana naj bo, če se le da, lokalna in sezonska.

10. Hrana naj bo tudi čim bolj barvita in pestra (raznolika). Vključi čim več različnih živil in ne jej vsak dan enako.

11. Zaužij le tri obroke na dan, v razmaku 4-5 ur (Kadar nisi lačen, pa le enega ali dva). Malice in prigrizki niso potrebni. Ne jej iz navade, ker je recimo napočila določena ura ali ker nekdo misli, da bi ti moral jesti.

12. Zadnji obrok zaužij vsaj tri ure pred spanjem.

13. Enkrat na teden ali vsaj na 10 dni si privošči enodnevni post. Večerjaj ob 18h in nato spet čez 24 ur, vmes pa nič, razen vode, zelenega čaja ali bistre juhe. Tako kratko čiščenje je veliko učinkovitejše od dolgih, večtedenskih postov, ki jih zagotovo ne zmore vsak, in presenetljivo uspešno »resetira« telesne sisteme.

14. Zmanjšaj delež praznih ogljikovih hidratov (OH) ali jih v celoti ukini. Zelenjava seveda niso prazni OH, tako da je delež zelenjave treba odločno povečati, saj jo večina izmed nas poje premalo. Kriva je tudi uradna doktrina, ki omejuje maščobe in potem zelenjava seveda ni okusna. Zdaj ko veste, da je treba uživati veliko zdravih maščob in tudi zadostno mero zdravih beljakovin, si lahko zelenjavo pripravite z maslom, olivnim oljem, mesno omako, zrezkom, jajci itd., in nenadoma ugovor o njeni pustosti in nezanimivosti odpade. Vedno naj bo del zelenjave tudi surov.