Ljubljana, Žalec, Zreče, Poljčane in Razkrižje
Društvo planet Zemlja, ki mu ni vseeno, kako nasploh ravnamo z našim okoljem, se vse bolj uveljavlja s svojo dejavnostjo. Pred kratkim so na Gospodarskem razstavišču podelili priznanja občinam, ki jim je tudi mar do našega edinega sveta. Številne so prisluhnile društvu in se udeležile vseslovenskega natečaja z naslovom Planetu Zemlja prijazna občina, ki je že peti po vrsti. Gre za varovanje gozdov, za pospeševanje lokalne samooskrbe , za zmanjševanje hrupa, za trajnostni turizem, za ravnanje z odpadki, z energetiko in podobnim. Občine je ocenila skupina strokovnjakov iz različnih področij in tako dobila še podatke, kaj se dogaja ne le v večjih mestih, ampak tudi v manjših krajih. Nagradils je Ljubljano, Razkrižje, Poljčane, Zreče in Žalec. Prav slednja občina je zadnja leta veliko storila ne le za lepši kraj z imenitnim parkom starodavnih grobnic iz časov starih Rimljanov, ampak tudi za dokaj visoko osveščenost krjanov o pomenu varstvu okolja. »Pri vsem tem gre tudi za razvoj kakovosti življenja prebivalcev in njihovo dobro počutje,«je ob sprejemu priznanja dejal Janko Kos, ponovno izvoljen župan, ki je naštel nekaj prihodnjih načrtov za še prijaznejše dejavnosti Planetu Zemlja: gre za varna igrišča, za Planetu prijazne šole in vrtce, za postavitev občanove stojnice in v času martinovanj stojnice za Martinov plašč, na katero bodo ljudje prinesli zimska oblačila, ki jih ne potrebujejo. Ker ima Žalec daleč naokoli zelo rodovitno zemljo, je povsem razumljivo, da so se odločili za projekt Kilometer nič za dostavo tistih prehrambenih izdelkov, ki jih pridelujejo na domačih tleh in ni potrebno, da jih kupujejo drugje. To je novi trend ne le v Avstriji, ampak tudi naših gostincev, ki privabljajo ljudi z jedmi, pripravljene iz pridelkov s sosednjih kmetij. Pa še to: racionalizirati nameravajo še razsvetljavo z reklamnimi napisi vred, zlasti v času adventa in drugih praznikov. Upajmo, da bodo –pa ne le v Žalcu – stopili na prste metalcem petard in organizatorjem ognjemetov, ki ne vznemirajo le ljudi, apmak tudi živali.
Priznanje za Planetu prijazno mesto – priznanja so merjena po številu prebivalstva, zato jih je več – je dobila tudi naša prestolnica, predvsem zaradi urejenih zelenih območij kot je Pot spominov in tovarištva, ki predstavlja 35 km dolg zeleni prstan okrog Ljubljane. Potem še za prvo tematsko kolesarsko pot, imenovano Obvodna pot, za ureditev Koseškega bajerja in za parka ob Južni obvoznici na ljubljanskem barju. To je bilo poprej degradirano območje, s katerega so odstranili 300 ton gradbenih ostankov in 15 ton azbestnih. Tam zdaj raste devedeset na novo posajenih dreves.
