Origano je zavzel glavno mesto med začimbami v italijanski, ameriški in mehiški kuhinji. Je edina začimba, ki ima močnejšo aromo v suhem kot pa svežem stanju, njegove zdravilne učinke pa so cenili že Hipokrat, Paracelzus in Sveta Hildegarda.
Origano (Origanum vulgare Labiatae) je dobil ime po grški besedi oros, ki pomeni planina, in ganos, ki pomeni sreča.
Origano je samonikla sredozemska rastlina, ki se vzgaja v Istri ter na otoku Hvaru, po svetu pa je najbolj znan grški origano. Sami ga lahko vzgajate v svojem vrtu ali na balkonu.
Uporabljate lahko tako sveže liste, kakor posušeno začimbo. Ker vsebuje veliko fenolne kisline in flavonoida, je znan po antibakterijskih, fungicidnih, antiviralnih in antioksidacijskih značilnostih.
Na začetku se je olje origana uporabljalo v aromaterapiji. Esencialno olje origana je najmočnejši zeliščni antiseptik in celo 21-krat močnejši od fenola, ki se uporablja za sterilizacijo bolniške opreme.
Olje origana se uporablja tudi kot zdravilo pri vnetju sinusov in ušes ter kot zdravilo proti prehladu, virozi in gripi. Primeren je kot sredstvo za izkašljevanje, dokazano pa umirja tudi krče, ki se pojavljajo pri vnetju mehurja.
V kuhinji se origano najbolje dopolnjuje s paradižnikom ali čili papriko, medtem ko se okus bučk, brokolija, cvetače in jajčevca z njegovim dodatkom še izboljša. Odličen je tudi v kombinaciji s česnom, čebulo, timijanom, peteršiljem, baziliko in olivnim oljem.
Sveži origano se dodaja solatam ter mesu z žara, perutnini in divjačini. Odličen dodatek je tudi jedem iz krompirja, morskih plodov in stročnic.
Iz origana lahko naredite tudi čaj, ki blaži simptome bronhitisa, prehlada in vnetja grla, pomaga pa tudi pri bolečinah v črevesju. Eno čajno žlico origana prelijte s skodelico vrele vode in pustite 10 minut. Čaj pijte v majhnih požirkih.
