»Kdor se ne spominja preteklosti je obsojen, da jo ponavlja«, je zapisal George Santayana, špansko ameriški filozof daljnega leta 1905. Do podobnega spoznanja je na drugem koncu sveta prišel tudi angleški državnik Winston Churcill: »Narod, ki pozabi svojo preteklost, nima prihodnosti.
Kako je s poznavanjem preteklosti v našem prostoru? Vzgoja o pomenu dediščine in poznavanju preteklosti se v Sloveniji začne že v zgodnjem otroštvu. V Narodnem muzeju Slovenije se obiskovalci srečajo s slovensko kulturno dediščino že v vrtcu. Predšolski otroci so deležni brezplačnega obiska, svojo ustvarjalnost lahko izrazijo na prilagojenih razstavah v posebej zanje pripravljenih Živinih kotičkih. Za učence osnovnih in srednjih šol smo pripravili tudi programe, ki so pa plačljivi po simbolični ceni (4 eur). Za otroke iz socialno ogroženih družin pa so obiski in vodstva po razstavi brezplačni. Otroci spoznajo vrsto znamenitih predmetov, ki so v preteklosti nastali v slovenskem prostoru
Šolske skupine
»Šolske skupine predstavljajo 15 do 20 odstotkov vseh obiskovalcev Narodnega muzeja Slovenije. Prevladujejo osnovnošolske skupine. Temu med drugim botruje tudi dejstvo, da je obisk muzeja predviden v vseh razredih osnovnošolskega učnega načrta Na stalnih razstavah je predstavljenih kar nekaj učbeniški predmetov in tem. Ti so starejša kamena doba , razvoj človeka in neandertalčeva piščal, mlajša kamena doba in železna doba – situla z Vač, prvi metalurgi in kolišča, rimska doba in kip Emonskega meščana, preseljevanje ljudstev in naselitev Slovanov ter nov družbeni red v srednjem veku«, pove dr. Andreja Breznik, vodja Službe za muzejsko pedagogiko in izobraževanje v Narodnem muzeju Slovenije.
Čajanka za učitelje – strokoven in družaben dogodek
Čajanka za učitelje je poseben strokovni in družabni dogodek, ki ga vsako leto pripravlja Narodni muzej Slovenije za učitelje, vzgojitelje in mentorje. Letos smo jo pripravljali v četrtek, 2. julija, v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.
Vsebine in programi so bili predstavljeni na interaktiven način, ki so učiteljem v pomoč pri doseganju učnih ciljev v osnovnih in srednjih šolah. Seznanili so se tudi z glavnimi vsebinskimi poudarki in predmeti na razstavah za učinkovitejše oblikovanje in načrtovanje učnih vsebin v izobraževalnih ustanovah. Ob druženju z muzejskimi pedagogi so učitelji poiskali ustrezno vsebino za svoj razred oziroma skupino.
Brezplačni program za ranljive skupine
Posebno pozornost namenjamo različnim ranljivim skupinam. »Ta program se imenuje Muzejski obiski in je za obiskovalce s statusom invalida brezplačen, prav tako je brezplačno vodstvo po razstavah v muzeju. Med drugim sodelujemo s Centrom Janeza Levca, z Zavodom za gluho in naglušno mladino Ljubljana, s Centrom IRIS – centrom za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, meni Tea Černe, kustosinaj pedagoginja za starejše odrasle in ranljive skupine.
Koncept Zelenega muzeja
»Na razvoj programov vplivajo še mnogi dejavniki, katerih namen je zagotavljanje strokovnosti in kakovosti programov, Mednje sodi zasledovanje splošnih družbenih trendov in prilaganje vsebin aktualnim razmeram v družbi. V letu 2023 smo oblikovali koncept Zelena muzeja. Gre zlasti za premišljeno uporabo potrošnih materialov, njihovo reciklažo, proizvodnjo okolju prijaznih odpadkov pa tudi vnašanje okoljskih vsebin v interpretacijo dediščine,« ugotavlja dr. Andreja Breznik.
Pomen dediščine za razvoj otrok
Zakaj je poznavanje kulturne dediščine pomembno za razvoj otrok? Razlogov je več. Med njimi je nedvomno zavedanje, da poznavanje dediščine krepi identiteto in občutek pripadnosti skupnosti in narodu. Razvija spoštovanje do pretkelosti in dosežkov ter izkušenj prejšnjih generacij. Spodbuja tudi ustvarjalnost in radovednost. Prispeva tudi k otrokovemu celostnemu razvoju, saj omogoča razvoj čustvenih, kognitivnih in socialnih spretnosti ter širi razumevanje drugačnih kultur. Eno izmed vodil Narodnega muzeja Slovenije je: » Otroci si zaslužijo prilagojeno razlago o dediščini in mi jim jo lahko ponudimo.«
Služba za muzejsko pedagogiko in izobraževanje Narodnega muzeja Slovenije.
Zapisala: Tea Černe
