V vijugah jo je zadela
kačja usoda, jo začrtala
v črto nepregibno,
črto vseh črt
v sivem prahu smrt.
Kravja glava preluknjana
od črvov, se pomoli v spanje.
Molči.
Le težji goveji dih
zasope
v temni vodnjak sanj,
ki jih sanja utopljenec.
V belino bi zaplaval.
V čisto. Brez dna.
Brez obzorja.
Bi se vrnil?
V belini bel.
V belo raztopljen.
Breztelesen.
Bi še prišel nazaj?
(Dane Zajc: V belo, zbrane pesmi, Beletrina,2008)
