Sredi v nesrečnem, zdivjanem svetu
majhen, gorečen učitelj sedi.
Jaz sem iznašel človeštvu kletev,
opravičilo za vse strasti.
Jaz sem se drznil izreči besedo,
ki utemeljuje rop in umor,
za vzor sem postavil zver in ujedo,
proglasil nepomirljivi razdor,
razpihal sem jezo in maščevalnost,
k orožju poklical vse stare strasti,
ovrgel postave, oklical podtalnost,
odobril prevaro kot sredstvo poti.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, peta knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
