Pesmi Cveta Preželja

0
58

Drage bralke, dragi bralci, imate radi poezijo? Jo berete? Ustvarjate sami?

Cveto Preželj: Pravi čas

Ko rojstnega dne

ne bo govorjenje zaznamovalo

in se bo mrzlo korito

napolnilo do roba,

bo pravi čas za solze.

 

S stricem bom šel v vinograd.

S teto v steljnik po gobe.

Z dekletom v kamro.

 

Na tem svetu

se nobena solza ne bo več potočila.

 

Cveto Preželj: Prazne besede

Prazne besede so se naveličale

nestrpnega presedanja.

Odšle so s svojo botro Hvalico

med poslušne vernike.

Premleli so vse

stare in nove pozdrave.

Obrazce zavajanja

so sproti izpopolnjevale.

Obsedle so temne

in bleščeče.

Odtajale so zaprtega duha.

Otroke so prepričevale,

da so se izdajale za njihove.

 

Cveto Preželj: Zaprte vasi

Dvojica se predstavi.

Dvoje je premalo,

si mislim

in preizkušam Tvoja  dejanja.

Prehitro se zagovorim

in v strop zagledan

merim korake

in ne pomislim na stopinje,

ki jih veter zbriše

in jih človek

znova potegne

do svojih vrat.

Redkokdaj se še preštejemo.

Zaprte ostajajo vasi.

Samo požar se še zvali

in se za nami zapodi.

(Cveto Preželj: Amen na kamen, samozaložba, 2006)