Drage bralke, dragi bralci, imate radi poezijo? Jo berete? Ustvarjate sami?
Cveto Preželj: Pravi čas
Ko rojstnega dne
ne bo govorjenje zaznamovalo
in se bo mrzlo korito
napolnilo do roba,
bo pravi čas za solze.
S stricem bom šel v vinograd.
S teto v steljnik po gobe.
Z dekletom v kamro.
Na tem svetu
se nobena solza ne bo več potočila.
Cveto Preželj: Prazne besede
Prazne besede so se naveličale
nestrpnega presedanja.
Odšle so s svojo botro Hvalico
med poslušne vernike.
Premleli so vse
stare in nove pozdrave.
Obrazce zavajanja
so sproti izpopolnjevale.
Obsedle so temne
in bleščeče.
Odtajale so zaprtega duha.
Otroke so prepričevale,
da so se izdajale za njihove.
Cveto Preželj: Zaprte vasi
Dvojica se predstavi.
Dvoje je premalo,
si mislim
in preizkušam Tvoja dejanja.
Prehitro se zagovorim
in v strop zagledan
merim korake
in ne pomislim na stopinje,
ki jih veter zbriše
in jih človek
znova potegne
do svojih vrat.
Redkokdaj se še preštejemo.
Zaprte ostajajo vasi.
Samo požar se še zvali
in se za nami zapodi.
(Cveto Preželj: Amen na kamen, samozaložba, 2006)