Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni morje? Katere pesmi o morju poznate? Radi raziskujete morske obale? Morske globine? Nabirate školjke, zanimive kamenčke? Ustvarjate mivkaste gradove? Svoje zapise v obliki proze ali poezije nam lahko pošljete na [email protected]
Za današnji dan pa pesem Jureta Jakoba: Morska zvezda
Noč pripleza do neba.
Morska zvezda z morskega dna
šteje ribe, ki hitijo domov,
čaka mesec, da se dvigne iz valov.
Čas je, da zapremo oči.
Zvezda zazeha in zaspi.
Za zaprtimi očmi zasije pot,
vijugavo se vije stran od tod.
Skozi noč se pride v deželo sanj.
Lepa je kot najbolj svetel dan.
Skozi deželo sanj zvezda iz morja
odplava čez tiha podvodna pogorja
in se vzpne na visoko nebo.
Od tam nas gleda zvezdnato oko.
Čeprav je majhno, ima čudežno moč.
Pomežikne in nam reče: lahko noč.
(Jure Jakob: Morje, Založba Mladinska knjiga, 2016)
Jure Jakob: Sipa
Stara gospa bo kmalu doma.
Vrača se iz širnega sveta.
Od tam, kjer se začenja dan,
plava čez veliki ocean.
Povzpne se čez pisan koralni greben.
Posluša petja morskih siren.
Sredi odprtega morja,
kjer se morje dotakne obzorja,
se od spodaj, zavit v mehek mulj,
za hip pokaže čudežni dragulj.
Iz valov vstane mavrični most.
Do konca sega neznanska skrivnost.
Vsega se spomni in pripoveduje.
Če bi mogla, bi šla še enkrat na tuje.
Stara sipa je nemirnega srca.
Več vidi, tudi ko sedi doma.
(Jure Jakob: Morje, Založba Mladinska knjiga, 2016)
