Pesmi Mile Kačič

Pesmi Mile Kačič nas vedno znova prevzamejo. Spodbudijo k razmišljanju in ponovnemu branju.

Več kot sto let
sta imela oba skupaj
Šla sta mimo
in se držala za roko
Morda vsega že sita
morda lačna vsega
Le nekakšen mir
jima je sijal z obrazov
Mir
ki je daleč od mene

Nikogar ni
da bi se me držal za roko
Obupno se držim nekoga
le z mislijo

Če te pokliče Ljubezen
prisluhni ji
Morebiti
zadnjikrat slišiš
njen sirenski glas

Zbudil bo usnulo drhtenje
v tebi
davno pokopane
nežnosti
Nimaš jih komu dati
So le še spomin
in muka

Prisluhni ji

Prezgodaj te bo objela
dolga
prazna
tišina
Čakal boš
le še na klic
Zemlje

Prisluhni
če te pokliče Ljubezen

V meni je ogenj
Še vedno
Gori z velikim plamenom
Zmeraj bolj gori
Nič ne nalagam
Samo gledam
in skušam izkopati
njegov izvor

Je to hrepenenje
Je to še zmeraj ljubezen
Je muka kesanja…

(Mila Kačič: Minevanja, Prešernova družba, 1999)

Drage bralke, dragi bralci, tudi vi radi ustvarjate poezije? Jo berete?
Svoja razmišljanja o poeziji ali svojo pesem nam lahko pošljete na [email protected] do 31.10.2015.
Kvalitetne prispevke bomo objavili na [email protected]
Najbolj izviren prispevek in pesem bomo nagradili s knjigo.
Veliko ustvarjalnosti in pesniškega navdiha!