Pesmi Neže Maurer

Neža Maurer: Sreča

Si lahko srečen,

če si drugačen od drugih?

Če si jetnik in meri tvoje nebo

le pol kvadratnega metra?

Če je pot od zdaj do smrti

dolga le pol leta?

 

Spoznati vse svoje podobe –

je strašno.

 

Sprijazniti se z njimi –

nemogoče.

 

Nekdo te bo imel vedno rad –

drugi nikoli.

 

To ne gre

ne po tvojih zaslugan

ne po tvojih željah…

 

Neža Maurer: Daritev

Ženska brez glave

steguje roke kvišku.

Bo naredila iz njih zibelko

in sad svojega telesa

žrtvovala nebu?

Ali spleta iz prstov vršo,

da bo vanjo ujela zvezdo

in jo darovala bogu ljubezni?

 

Neža Maurer: Modrost krvi

Hladna rdeča barva,

kakršno najdeš v ljudskih nošah

močvirne Kurpije, Finske,

Islandije.

Nora mladost rdeče krvi

pod ledom:

Živeti in preživeti,

pa če je ljubezen

le nagon,

če je sreča samo

utišana bolečina

in upanje samo

brezup, ki upijanja.

 

Neža Maurer: Vnebovzetje

 

Stopil je na oblak:

njegove želje plapolajo

in zažigajo nebo.

Naj gori!

Naj gre vse v pepel,

če ne doseže svoje zvezde!

Naj se razprši še sam

po vesolju!

 

Morda bo prah

padel tudi na zvezdo.

 

Neža Maurer: Barka norcev

 

Plove po globoko zorani zemlj.

Obrazi na palubi so resni,

uprti v obzorje

onstran razumnega.

 

Kako naj poimenujem nekaj,

kar nima imena?

(Neža Maurer: Drevo spoznanja, dopolnjena izdaja, Miš, 2012)