Pesmi Vitomila Zupana

0
425

Drage bralke, dragi bralci, o Vitomilu Zupanu in njegovem ustvarjanju smo v Ventilatorju besed že veliko pisali.

 

Za današnji dan pa nekaj njegovih pesmi:

 

PIGMALION

Nek kapitan bogate ladje

velike kompanije

ima ljubico. S seboj. Na krovu.

Lutko -kupljeno onstran Atlantika.

Nekaj tisoč dolarjev, pravijo.

Lahko ji ureja temperaturo

določa njen govor (magnetofoni)

njene stoke in krike

sopihanje vzdihe,

pregibanje udov

vibrator ji stresa telo.

Ona ima garderobo

make-up

in svoj vonj.

Čudovito frizuro

dlake kože členke in kite

in garantni list.

Mehkobo ustnic

ime

zvestobo.

V samotnih nočeh mu očita

da je ne ljubi dovolj.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)

 

JAPONSKI SPOMIN

Tako govori Buddha:

In nirvana je tam, kjer nisi.

 

Sijočih oči

z veselim nasmeškom

pripoveduje o Japonski:

v barvah rožnatega porcelana

nastaja vrt s tekočimi vodami

zvezde sijejo plave z umetnega neba

in fotocelica odpira in zapira

curek v umivalniku.

Še ribji trg je ko park

ne smrdi. Gejše so polne rožnate volje.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)

 

SLEDOVI V PESKU

Pojdi po obali sijočega peska, postoj

in glej svojo sled:

tu je hodil človek,

ki ga ne poznaš.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)

 

ODIDI

Nisi se naučil jesti neužitno

in piti nepitno.

Samo dotikal bi se nedotakljivega. Odidi.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)

 

STARA STARA PODOBICA, BAKROREZ

Dobri pridni lepi naši

se bojujejo zoper zlobne spridene grde ljudožerce.

Tam je slika mesarije; na kavljih barake

visijo človeški udi, mesar seka človeško meso s sekiro.

Zelo stara podoba z znano vsebino.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)

 

SPOZNANJE OB GLEDANJU ŽIVLJENJA
POD NEKIM KAMNOM

Svet ni sestavljen

iz držav dežel blokov sil

razmejenih področij in policijskih okrajev.

Vse to je strašna izmišljotina.

Svet je sestavljen

iz zelo majhnih svetov

ki brez meja

prehajajo drug v drugega

na tleh v mahu v travi

v pesku v vodi v zraku

v tleh v skalnih plasteh.

S temi svetovi je treba živeti

kot majhen svet brez meja

sredi svetov.

Vse drugo je treba pozabiti.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)