Peter Štih, Vasko Simoniti; Na stičišču svetov

0
432

Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja

 

Popotovanje po bolj oddaljeni zgodovini ljudi po ozemlju, ki ga Slovenci danes v glavnem razumemo kot svojega in ki je v največji meri vključen v državo Slovenijo.

 

http://www.modrijan.si/knjigarna/knjiga.php?c=472

 

O knjigi

Slovensko ozemlje je bilo vedno znova prehodno območje, ločnica, vendar hkrati tudi stičišče različnih kultur, ljudstev, narodov in držav. Tu so se srečevali konjeniška ljudstva evrazijskih step in barbari evropskega severa in vzhoda; Slovani, Germani, Romani in ugrofinski Madžari, zahodnoevropsko in bizantinsko cesarstvo; tujerodna gibkost in domača vztrajnost.

Zgodovina Slovencev je pravzaprav stvar zadnjih stoletij, a zato ni slovenske zgodovine, če jo razumemo kot zgodovino prostora, v katerem leži današnja Slovenija, in ljudi, ki so v njem živeli, nič manj, le natančneje je opredeljena. Govoriti samo o zgodovini Slovencev ali o zgodovini slovenskega naroda pomeni, strogo vzeto, nič manj kot odpoved delu lastne preteklosti: pomeni npr. odpoved plemiškim rodbinam, ki so v ta prostor prišle od drugod, a so prav tu našle svojo domovino in za njen napredek in blagostanje tudi marsikaj storile; pomeni odpoved številnim zahodnoevropskim menihom, ki so to ozemlje kulturno in duhovno obogatili in s svojimi rokopisnimi kodeksi pomembno oplemenitili kulturno dediščino, na katero smo danes tako ponosni; pomeni odpoved Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil po svojem izvoru iz Italije; pomeni odpoved pomembnemu segmentu meščanstva in meščanske kulture nasploh ter vsem tistim ljudem, ki so bili tu doma, a se niti jezikovno niti etnično niso opredeljevali kot Slovenci.

Vsa omenjena različnost je ta majhen prostor zaznamovala in obogatila s svojimi posebnostmi, ki so se ohranile v zgodovini in izročilu tega ozemlja. Nobenega razloga ni, da bi se odpovedali tej dediščini, je pa nemara prav, da stvari predstavimo takšne, kot so bile, in jih poimenujemo s pravimi imeni.

Knjiga Na stičišču svetov se navezuje na delo Petra Vodopivca Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Obe knjigi skupaj tvorita celoto in omogočata bralcu, da se seznani s slovensko zgodovino v njenem celotnem loku od prazgodovinskih kultur do konca 20. stoletja.

 

O avtorjih

Peter Štih (1960) je redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, kjer ga zanimajo zlasti teme, kot so slovanske etnogeneze in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka, oblikovanje dežel, zgodovina plemstva, diplomatika in kritika virov ter stereotipi in miti v slovenski zgodovini in zgodovinopisju. Je odgovorni urednik Zgodovinskega časopisa, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Avstrijske akademije znanosti.

Vasko Simoniti (1951) je redni profesor za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se je ukvarjal predvsem z zgodovino zgodnjega novega veka na Slovenskem, in sicer s temami, ki zadevajo vojaško zgodovino, turške vpade, mite, povezane z njimi, pustošenja in množična umiranja, nastanek zgodnjenovoveške države in kulturno zgodovino. Ukvarjal se je tudi z vprašanji zgodovinopisja, odnosa zgodovinarja do zgodovine ter s slovensko zgodovino v 20. stoletju. V letih 2004–2008 je bil minister za kulturo Republike Slovenije, v prvi polovici leta 2008 pa hkrati tudi predsednik Sveta ministrov za kulturo Evropske unije.