Vejica peteršilja je več kot le dekoracija na vašem krožniku. V peteršilju je ogromno vitamina C ter vitaminov A, B1, B2, C in E, eterično olje z apiolom (ki ga je največ v plodovih), apiin in rudninske snovi.
Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so ga že stari Grki in Rimljani. Stari Grki so z venci iz peteršilja, ki so ga visoko cenili, okronali zmagovalce istmijskih iger, uporabljali pa so ga tudi za krašenje grobnic, posvečenih Arhemorju, glasniku sveta mrtvih. Skupaj z rutico so ga sadili na robovih gredic z zelišči; ta navada je prešla v pregovor, ki je označeval začetek nekega podjetja.
Stari Rimljani so s peteršiljem obilno hranili svoje gladiatorje pred borbo, ne samo da bi pridobili hrabrost, ampak tudi zato, da bi jim le-ta dal moč, ostre reflekse, bojda pa naj bi vplival tudi na njihovo pretkanost.
Karel Veliki je oboževal sir, začinjen s peteršiljem, zmagoslavni pohod peteršilja v kuhinji pa se je začel malo pozneje. Danes je peteršilj obvezna začimba v vsaki kuhinji. Uporabljali so ga tudi v zdravilstvu.
Eterična olja, ki jih vsebuje peteršilj, ščitijo pred rakom, še posebno rakom pljuč, kar je potrjeno tudi v raziskavah. Zaradi eteričnih olj ima peteršilj kemo-zaščitni učinek, ki nevtralizira delovanje kemijskih snovi, ki so lahko škodljive za naše zdravje, kot je na primer kancerogeni benzopiren (nahaja se v dimu cigaret) in drugih.
Poleg tega je peteršilj odličen izvor vitamina C in A, ki imata pomembno vlogo v zaščiti našega organizma pred mnogimi bolezni. Vitamin C je glavni oksidant v našem organizmu, ki nevtralizira delovanje nevarnih prostih radikalov. Namreč visoka koncentracija prostih radikalov je povezana s številnimi bolezni kot so rak, diabetes, astma, ateroskleroza itd. Prav tako ima izredne proti-vnetne značilnosti, zaradi česar je odličen pri zdravljenju vseh vrst artritisa. Reden vnos tega vitamina preprečuje pogoste gripe, prehlade, vnetja grla in ušes.
Prav tako je peteršilj dober izvor folne kisline, ki je najpomembnejša za zdravje srca. Pomirjal naj bi tudi krče in preprečeval vrenje v črevesju. Žvečenje presnih listov osvežuje dah. Poparek iz listov spodbuja prebavo, v obkladkih pa deluje kot antiseptična obloga pri površinskih ranah in žuželčjih pikih. Olajša tudi predmenstrualne težave. Ekstrati peteršilja naj bi celo posvetlili pege in izenačili barvo tena. Pomirja in pomlajuje kožo ter blaži rdečico.
Čaj peteršilja se lahko uporabi kot diuretik. Kitajski in nemški zeliščarji priporočajo peteršiljev čaj za nadzor krvnega tlaka, Čerokeški Indijanci pa ga uporabljajo kot tonik za okrepitev mehurja.
Če nimate možnosti posaditi peteršilja na vrtu, ga lahko v globoki posodi, saj potrebuje prostor za svojo dolgo korenino. Kadar ga gojimo notri, potrebuje vsaj pet ur svetlobe na dan.
Uporabni nasveti
– Sveži peteršilj je vsekakor boljši od suhega.
– Izberite peteršilj s temno zelenimi listi. Izogibajte se rumenim ali uvenelim vejicam, saj je to znak, da je peteršilj star ali poškodovan.
– Če imate preveč peteršilja, potem ga posušite tako, da ga prej narežete in pustite v kuhinjski krpi.
– Peteršilj lahko tudi zamrznete. Obdržal bo svoj okus, vendar bo izgubil hrustavost.
– Peteršilj se lahko uporablja skorajda v vseh jedeh – juhah, solatah, zelenjavnih jedeh, žitaricah, ribah …
Maurice Mességué je dejal, da je norost uporabljati peteršilj le za dekoracijo jedem. „Takšne okrase je potrebno nujno pojesti“, je dejal. Naj bo peteršilj čim večkrat prisoten na vaši mizi.
