Poezija Karmen Vidmar

0
48

Poezija, ki se je rodila na delavnici, ki je potekala v okviru natečaja (Brez) mejno potovanje, pod vodstvom Gabriele Babnik.

 

nismo vsakdanje mravlje
niti za minuto ne bi zapustile kraja
kjer sredi popoldneva pijemo pelinkovec
in plešemo do onemoglosti
čeprav potem si tipamo gležnje
in tempelj se vedno bolj nagiba
nato se zavemo da nas bog gleda
in se odpravimo v zgornje nadstropje
nerade se izpostavimo nevihtam
zato raje strmimo v zamašen odtok plavajoče pene
kjer je polno zgodb ki čaka na poslušalce
jebela cesta smrdi smrdi
medtem smo v nevarnosti in nam grozi izselitev
nič ni pomembnejše kot da gremo nazaj
čeprav je temačno vidimo svetlobo
zato na seji imamo prvo točko dnevnega reda
kako se soočiti z resnico