Poezija Sonje Votolen

0
108

Slikam ti po očeh

s svojimi čopiči hrepenenj

da bi videl barve ki mi jih

ne daješ

Slikam ti s čopiči neiživetih

božljajev po dlakasti roki

da bi vedela roka kaj so

prejemanja

da bi vzbrstel v vse nerojene in

zabetonirane potlačene nedanosti

Toi qui manques a ma vie

 

 

…..

Imela sem luno v očeh

in dlani brez tvojega peska

Bilo mi je kakor v kot odvrženi nogavici

Iskala sem tišino zvezd med prazno rjuho

Je veux laisser mon coeur voler

 

………….

 

Ko me pritkeš na svojo kožo

in ko mi še prej odstreš bluzo

je pljuskanje poletja

v pomlad ki se je razvlekla

Ko me vtkeš med svoje noge

in s prsti predeš odejo ljubljenja

sva obročasta in zapljuskana

peneča obala

Quand il ne reste plus

 

……………

 

J’ai tant besoin de toi

Slutim bolečino in jo ljubkujem ko se

pritaji in tudi potem ko  kriči

Z njo si ob meni in z njo ti odpiram

svoje pokrajine rada bi vonjala ognjeno

vročo puščavsko Tvojo ki si jo z ganjenimi

prsti raztresel vame

……………

 

Moje razgaljene prsi so krvavele med sipinami

Tvoje oči so zaustavljale kapljice

in jih spravljale ne peščeno srajco

tvojega zvezdnega telesa

Bila sem utrujeno nebo na tvojem hrbtu

iz srebra in nemost in tišina

C’est notre histoire a nous

 

…………

 

 

V zapuščeni hiši čakam lunin krajec

Oblek nisem oprala peska  nisem otresla

Odsotnost rož me ne moti

Razmetana tavam po svoji  peščeni skorji

Brez glasu iščem tvoje žalostno čelo

kjer se je v gubicah nabiral pesek

Rada bi tvojo roko ki me je

prekrivala s peskom ko sva bila svetloba v noči

Je ne peux pas vivre sans notre sable et loin de ta terre

 

…………

 

 

Nasul je pesek v vroče nedrje in nanje pritisnil pustinjska usta

S priklonom kot svečenik

pri obredu ki je vse

Razposajeno sem se zavrtela

v sončno svetlobo ujeta

objeta z njegovo sončno

svetlobo In pesek je spolzel

po najinih stegnih

Nous faison des reves d’or

 

………..

 

Tu des le printemps moi l’automne

tvoji poljubi se selijo od glave do prstov

Vabiš vse kapljice pijane kože

izvabiš vse mrtve trenutke v zgoščeno drhtenje

popelješ me k maši za najini pijani telesi

Dvigam se s tvojim vetrom nad visoke sipine

s kapljicami peščenega znoja