Poezija Sonje Votolen

0
133

Varoval si me s svojim telesom

Z nožem ki ga ni bilo videti

si  zapretil vročemu soncu naj me ne žge

Položil si se na moje telo kot veter

in naju orosil kot cvetne liste

Slišala sva najino bolečino drseti po koži

Umil si moje življenje predhodnih juter

V tvojih gibih sem začutila nov svet

prepoznala vodo ki jo želim piti odslej

L’amour existe encore

 

………….

 

 

 

Prihajaš k meni kot reka k morju

Zdirjam iz vseh kapilar

in brizgam na tvoj pesek

Pozabljam od kod prihajam

Vem le kdo sem ko pojem s tvojo flavto

in ko se pogovarjava s peščenimi poljubi lakote

Nočem zvezd  hoče le tvoje telo zapredeno s peskom in menoj

Moi je reve de lui

 

……….

 

Rekel si da bi rad obdržal stisk moje dlani

da bi rad zlepljene ustnice in med njimi okus po pesku

vonj prstov med mojimi potnimi lasmi

Rekel si da bi rad ugasnil na mojih prsih

dveh sipinicah pod razžarjenim nebom

in tvojih lačnih rokah

Rekla sem sezidaj me vase

Dis-moi qu’il n’est pas deja trop tard

 

…………..

 

Če vpraša po meni

recite da sem zašla pod pesek

in da bom tam živela naprej mrtva

da sem si izbrala sipino poleg oranževca

ki se nama je klanjal v nočeh ljubljenja

Če vpraša zakaj sem odšla

recite da nisem znala več  sama

bloditi med oljkami i  oranževci ki tu

ne rastejo tu kjer sem le pozabljen glineni lonček

Zato sem odšla pod pesek k njemu

ne da bi mu povedala da sem tam

Recite mu vi če vpraša po meni

da sem se za zmeraj skrila v njegovo bližino

Si il demande ditez-lui

 

……………

 

Občlečem se v nočno samoto in zaspim s šumii oceana

Vidim te lepega od žalosti Na žgočem pesku

berem tvoje solze strte besede pretresajo moj molk

Mesečeva ura naju roti da prisluhneva glasbi

notranjih tožb naj ne umirava kot umirajo metulji podnevi

Oblečena v nočno samoto okrašena s šumi oceana

sem tukaj na drugem koncu sveta tatica ki krade lastne spomine

Položim si roko na ramo in se obrnem proti goli steni

Potlej vso noč preklinjam pesek

Le soleil est haut sur son ile

 

……………….

 

C’est mon droit de t’aimer

prišla sem zvezanih peruti

opraskanega obraza in trnjevih vek

Z zamišljenimi koraki sem stopala v tvoj pesek

v samcati senci preprostega grmiča

si zaslutil jok mojih trav in dolin

Zavezal si mašelj  na mojem čelu

in me položil na sipino kjer sem se

počasi odjokala v tvoje peščena semena

 

………..

 

C’est pour ca que je sais que tu es toujours la

Hodiš po meni s toplimi prsti

s prsti iz peska

Odevaš me v sipino

s peskom me zidaš drobec za drobcem

Daješ mi nova in nova imena

Čutim kako sem živa kako sem deroča voda

sredi molčeče puščave

Se ustavi veter nad nama

da bi slišal najino skrivnost Naj sliši naj sliši

Vidim se v tebi Brez strahu se pritisnem

med tvoje roke angelske peruti

 

………….

 

Objel si moja kolena z rokami z zlatim obročem

Slekel si vročo srajco in tvoje telo je bilo

kot razkošna ladja tik ob mojem obrazu

Razgalila sem prsi sredi peščene svetlobe

in ti pustila minevati na mojih golih ramenih

Potapljala sem se vate kot svetloba

vseh na meni prižganih luči Čutim te goreti v meni

On ne finira pas

 

…………..

 

Zašla sem v tvoje lase zašla kot luna za oblak

in gledala barvo tvojih zenic

Oblekel si me v rožnato pustinjsko školjko

Zadišala sem po tebi vsa po tebi vzpetinasta

Govoril si o oljkah in večerih na pesku ki še bodo

o prebujenih svežih jutrih in divjih vetrovih ponoči

Z milino ranjenega večera si zašel vame

sur un beau lit de sable