Na lep zimski večer smo se ljubitelji gledališča zbrali v Linhartovi dvorani, Cankarjevega doma. Vzdušje je bilo vznemirljivo in čarobno.
Drugi sočasno je sodobno-plesna predstava. Presenetili so nas mladi, nadobudni igralci. Za koncept, koreografijo, režijo in kostumografijo je poskrbel Matija Ferlin.
Za besedilo Jasna Žmak, za scenografijo Mauricio Ferlin, za glasbo Colin Stetson…
Ogledali smo si predstavo, ki je prav posebna, zelo drugačna. Je zgodba o skupnosti. Je soočenje abstraktnega giba.
Ljudje si želijo nekih sprememb, a ne zgodi se pravzaprav nič. Morda le posamezni odtenki v prebujajočih (spreminjajočih) letnih časih. Barva listja se je gotovo spremenila. Občutljive duše je vznemirila groza novorojenega dne.
Z nejasnim zemljevidom v roki so se v srcu odločili, da poiščejo nenehno izmuzljiv cilj. Negotovi glede tega, kar jih čaka, ne neomajni glede vsega, kar so pustili za seboj…
Le hodili so, hodili… Kaj so spoznali?
Drage bralke, dragi bralci, če ste si predstavo ogledali, pišite pod kratko predstavitvijo v komentar.
