1. november je dan, ko se spomnimo na preminule. Naši predniki so verjeli, da se pred zimo vračajo duhovi mrtvih in demoni.
Kot uči Cerkev, lahko zle duhove premagajo samo svetniki. Papež Gregor IV. je v 9. stoletju prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november. Namen je bil zasenčiti keltski praznik mrtvih, ki se pojavlja v zadnjem času tudi pri nas kot noč čarovnic.
Premestitev praznika je prišla prav tudi zato, ker je zaradi vse večjega števila svetnikov začelo primanjkovati prostih dni v koledarju. In da bi mrtvi živeli vsaj še v spominu, jim je cerkev posvetila poseben dan. Najprej se je imenoval dan mučenikov, kasneje pa so ga preimenovali v dan vseh svetnikov ali vseh svetih.
Za časa komunizma je bil prvi november edini javno opazovani verski praznik pri nas. Danes, ko je v modi mastno pretiravanje s cerkvenimi prazniki in ko tisto pretiravanje na pokopališčih že presega vsako mero zdravega razuma, bi morda bilo vredno razmisliti o pomenu naših dejanj. Misel na vse, ki so odšli, lahko potešimo tudi s plamenom spomina doma.
