V soboto, 19. junija 2021, vas vabimo na
Poletno muzejsko noč v Narodno galerijo.
Vstop je prost!
Tokratna najdaljša muzejska noč bo obarvana cvetlično, izpostavljamo namreč umetnine, ki poudarjajo lepoto cvetja, in tudi lepoto žensk.
Program kratkih vodstev, predavanj in ustvarjalnih delavnic, ki bodo potekali od 18. ure do polnoči, smo osnovali ob najnovejši knjigi Cvetje in ženske.
Knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok, nas popelje skozi umetnost in botaniko, ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja.
Program:
• kratka javna vodstva;
• botanični predavanji ob dehtečem šopku;
• risanje cvetličnih motivov na slikarskih stojalih pred Narodno galerijo in v Vhodni avli za odrasle;
• kratka družinska vodstva, prilagojena otrokom;
• mega cvetlične pobarvanke za otroke.
Podrobnejši program Poletne muzejske noči je tu
Ivana Kobilca, Poletje, (1889–1890) |
|
Risba slike: Katja Kastelic |
poletna astra, ilustracija: Maja-Dolores Šubic | vrtni mak, ilustracija: Maja-Dolores Šubic |
Poletno razpoloženje najbolje pričara najslavnejše delo Ivane Kobilca, Poletje. Kobilca je sliko ustvarjala dve poletji v Podbrezjah na Gorenjskem, leta 1891 pa je z njo v pariškem Salonu požela priznanje in občudovanje, ki se nadaljujeta do dandanes.
V cvetlični kiti je vpletenih veliko ivanjščic, ki so pri nas zelo poznane in priljubljene poletne cvetlice. V klobuku oziroma slamniku na spodnjem delu slike je bela kozmeja, enoletnica s kmečkih vrtov, ki jo sejemo le prvo leto, vsa naslednja se naseje sama. Ker so včasih kmečke ženske imele malo časa za okrasni vrt, so prevladovale takšne cvetlice, ki so srbele same zase. Zraven kozmeje je ognjič, razširjena zdravilna in okrasna rastlina s kmečkih vrtov. Modri cvetovi verjetno pripadajo poletnim astram, ki so prav tako priljubljena enoletnica na deželi. V srednjem delu cvetlične kite je verjetno okrasni vrtni mak, vendar je Kobilca te cvetove premalo natančno narisala. Cvetlična kita je dobro povezana z gibkimi stebli bršljana. Cvetje na sliki pa dokazuje, da je Kobilca sliko ustvarjala več mesecev, tudi v jeseni. Na klopci sta namreč dve značilno jesenski vejici. Ena je glog, ki ima celo rdeč plod, med ljudstvom imenovan medvedova hrušica in ti plodovi dozorijo septembra. Druga velica pa je petlistna vinika v škrlatno jesenski barvi.
Podrobnejše o knjigi Cvetje in ženske tu
Avtorja besedil: Jassmina Marijan (Narodna galerija) in Matjaž Mastnak (Arboretum Volčji Potok)
Dodatne informacije:
Živa Rogelj, vodja Izobraževanja in animacije
T: 01 24 15 416 / M: 051 321 658 / E: ziva_rogelj@ng-slo.si