Ifigenija Simonovic je v zapuščini Vitomila Zupana našla pravljico v rokopisu, Pravljico o šejku z rdečo rožo, ki še nikoli ni bila objavljena. Napisal jo je leta 1938 in jo v unikatni vezavi in v lični škatlici namenil svoji zaročenki Niki kot božično darilo. Potem se je življenje poigralo z njim na nepredvidljiv način, tako da je pravljica dvakrat romala skozi italijansko koncentracijsko taborišče, potem v partizanske hoste, pred sedemletnim povojnim političnim zaporom v skrivališče k prijatelju, potem spet po čudežnem pripetljaju k Metodu Pevcu, ki je bil mlad igralec glavne vloge v filmu Nasvidenje v naslednji vojni, posnetem po Zupanovem romanu Menuet za kitaro, in končno v NUK. O vsem tem piše Ifigenija v spremni besedi k slikanici, ki je letos izšla z imenitnimi ilustracijami Damijana Stepančiča. Založba MIŠ.
Pravljica je ljubezenska z močnim sporočilom. Zasnovana je v stilu pravljic 1001 noči, zato je ljubezenska na 1001 način. A prava ljubezen je ena in edina. Mogoče skrivnostno ime glavne junakinje Alni-edine pomeni prav to.
Prelepo darilo za Božič.
