Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomenijo pravljice? Jih berete? Ustvarjate sami?
Katera pravljica vas je navdušila v teh dneh? Lahko nam pišete na: [email protected]
Preko modrega jasnega neba sta plavala oblaka – velik temen oblak in majhen puhast oblaček.
Mama oblakinja Bakinja in sinček oblaček Baček.
Oblakinji se je mudilo, saj sta že skoraj zamujala na shod
oblakov tam na severu. Na shod, kjer bo grmelo, treskalo,
pršelo, padalo in ulivalo.
“Mama,” je zastokal Baček, “mene tišči!”
“Potrpi, sinko, potrpi! Saj ni več daleč!”
To seveda ni bilo res, nebo je bilo popolnoma jasno, nikjer
oblakov in tudi v daljavi jih ni bilo videti. Do severa je bilo
še daleč.
Tako sta plula nekaj časa v tišini. Bakinja se je zaman
ozirala za vetrom.
(Darinka Kozinc, ilustriral Jure Kralj, Oblaček Baček, Studio Hieroglif, Zbirka Zmajčkovi plamenčki, 2023) 
