Tematsko vodstvo po Ustvarjalnem centru Švicarija
Maruša Zorec:
Preobrazba Švicarije v Ljubljani
17. februar, ob 16.30 uri
· Tematsko sobotno vodstvo Preobrazba Švicarije v Ljubljani, bo v soboto, 17. februarja,
ob 16.30 uri.
· Po Ustvarjalnem centru Švicarija bo vodila arhitektka Maruša Zorec.
· Vstopnina: 2 eur.
· Dogodek je del programa Švicarija: skupnost, umetnost in narava, na ogled do 6. 1. 2019.
Maruša Zorec, Preobrazba Švicarije v Ljubljani
Švicarija v času in prostoru (tematsko sobotno vodstvo)
sobota, 17. februar, ob 16. 30 uri, vstopnina: 2 eur
Nekdanji hotel na robu mesta je v več kot sto letih obstoja doživel nešteto preobrazb. Na vodstvu si bomo ogledali najbolj vznemirljive kotičke stavbe in se seznanili z različnimi podobami njene transformacije skozi čas.
—————————————————————————————————-
Arhitekturna prenova Ustvarjalnega centra Švicarija
Švicarija, na robu Tivolskega parka, je bila pred prenovo zaraščena, zapuščena in prezidana, nekateri njeni deli vlažni in tik pred porušitvijo. Imela je svoj mir in močno atmosfero, v njej so še vedno delovali nekateri umetniki.
Natančno izdelan konservatorski načrt je pokazal, da se pod plastmi sprememb skriva večina avtentičnih elementov stavbe, oken in vrat, ometov in raznolikih poslikav. Švicarija arhitekta Cirila Metoda Kocha poskuša z metodo kolaža, iz različnih arhitekturnih elementov, ustvariti značaj alpske arhitekture. Raznolikost celote, elementov in materialov – od zunanje podobe, ki je asimetrična in razčlenjena, notranjih prostorov, od katerih je skoraj vsak drugačen, do materialov, lesa, teraca, keramike in poslikav – izraža mojstrsko kulturo gradnje in duha časa, v katerem je hiša nastala.
Zasnova prenove je sledila odločitvi mesta, da v stavbi ostanejo umetniki, ki se jim uredi sodobne delovne in bivalne ateljeje. Ti se prilagajajo strukturi prostorske zasnove hiše, so različnih velikosti, oblik in višin. Ob ateljejih hiša ponuja tudi javne vsebine – kavarno, razstavne prostore in prostore za srečanja umetnikov z obiskovalci.
Prenova je proces, zahteven in lep, vsak dan se odkrivajo nove reči, spreminja se projekt in sprejemajo se odločitve. Velika ekipa različnih strokovnjakov, konservatorjev, krajinskih arhitektov, restavratorjev in izvajalcev, je predano skrbela, da je lepota obstoječega ponovno prišla na plan. Posebna pozornost je bila namenjena najbolje ohranjenim prostorom hiše – predprostoru z novo krajinsko ureditvijo in kavarni s historično leseno oblogo, stropovi in poslikavami – ter vsem javnim prostorom, ki imajo največ avtentičnih elementov arhitekture.
V tem procesu je bila naloga arhitektov ustvariti okolje sodobnega umetniškega centra, ki bo omogočilo, da hiša čim bolje zaživi. Dnevna svetloba na obstoječem stopnišču in v obeh novih kiparskih ateljejih pomeni novo življenje hiše, vsi novi elementi v stavbi se v kromatiki prilagajajo različnim obstoječim materialom. Novi ateljeji izkoriščajo posebnosti vsakega prostora in ponujajo okolje za najrazličnejše zvrsti umetnosti.
• Maruša Zorec
—————————————————————————————————–
Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava
8. 2. 2018–6. 1. 2019
Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in spremljevalni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.
Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava nas skozi prizmo kulturne zgodovine, arhitekture in vizualne umetnosti popelje v preteklost stavbe, nam razkrije nedavno prenovo in predstavi delovanje umetnikov v njej. Večslojno razstavo dopolnjujejo raznolike pedagoške aktivnosti za otroke, mlade, odrasle in družine z inkluzivnim, inovativnim in angažiranim pristopom do obiskovalcev. Skozi predavanja, vodstva, pogovore in druge dogodke aktualiziramo dediščino Švicarije in tako postanemo del njenega novega življenja.
Razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Te sklope povezujejo umetniška dela, razporejena po skupnih prostorih nekdanjega hotela, ki odpirajo razmislek o obstoju elementa narave kot družbenega konstrukta.
Sodelujoči umetniki na razstavi:
Nika Autor, Stojan Batič, Dragica Čadež, Jure Detela, Meta Grgurevič, France Gruden, Sergej Kapus, Janez Lenassi, Karel Plemenitaš, Karel Putrih, Drago Tršar, Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Bilal Yilmaz.
Avtorica projekta: Yasmín Martín Vodopivec.
Razstava je nastala v sodelovanju Mednarodnega grafičnega likovnega centra z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Arhitekturnim birojem Arrea.
Oblikovanje razstave in celostne podobe projekta: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.
Fotografije: Jaka Babnik.
Mesečni program dogodkov objavljamo na spletni strani www.mglc-lj.si.
———————————————————————————————————————–
Informacije
Odnosi z javnostmi: Karla Železnik, 01/241 38 09, [email protected]
Delovanje MGLC podpirata: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
