Po velikem uspehu romana Čefurji raus! Gorana Vojnovića, ki je v Sloveniji doživel že pet ponatisov in je do danes preveden v šest jezikov, napovedujemo nov roman tega mladega in izjemno vsestranskega avtorja.
Roman z naslovom Jugoslavija, moja dežela boste lahko najprej kupili na naši stojnici na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu med 23. in 27. novembrom, v začetku decembra pa bo na voljo v vseh knjigarnah po Sloveniji!
Jugoslavija, moja dežela je po večkrat nagrajenem prvencu težko pričakovani tekst, saj, kot zapiše Aleš Debeljak, avtor spremne besede, se šele v drugem romanu pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj. In Vojnović je preizkus več kot dobro prestal! V novem romanu nas ponovno sooča z najtežjimi problemi naše družbe skozi topel in duhovit pogled sočutnega opazovalca …
Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela
Beletrina, roman, trda vezava, 2011
Strani: 290
Cena: 23 €
Ko Vladan Borojević v Google vtipka ime svojega, v vojni domnevno padlega očeta Nedeljka, nekdanjega oficirja Jugoslovanske ljudske armade, nepričakovano razkrije temno družinsko skrivnost, ki ga vrne nazaj v leto 1991, ko je prvič v življenju slišal besedo prekomanda in se je nenadoma končalo njegovo idilično otroštvo. Sedemnajst let pozneje bo Vladana boleče razkritje pognalo na pot po Balkanu, da bi na njej našel pobeglega očeta, ob tem pa ugotovil, kako je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela. Zgodba družine Borojević niza in sopostavlja podobe Balkana nekoč in danes, predvsem pa govori o tragičnih usodah ljudi, ki jim ni uspelo pobegniti pred vojno, četudi so se uspeli izogniti njenim bombam.
»Jugoslavija, moja dežela je roman pritajenih, a velikih ambicij in iskrene moralne dileme; bral sem ga v polagoma naraščajočem pričakovanju konca, razrešitve konflikta, pojasnitve stvari; bral sem ga v enem dolgem sedenju. Bral sem ga v poskusu, da bi potešil radovednost, ki se je spremenila v potrebo: moram zvedeti, kako se zadeva konča! – Vendar pa je roman napisan preveč spretno, da bi me zadržal zgolj v prostoru fabule. Tako rekoč na sleherni strani nam namreč ponuja gosto pletivo jezikov in idiomov, v katerih se zrcali natančno predstavljeni značaj govorcev, ponuja nam vpogled v široko razprto kulturno zakladnico nekdanje Jugoslavije. Roman govori z množico individualnih glasov in prav takšnih jezikovnih registrov, ki segajo od zborne izreke do ulične psovke, od srednjeslojske ljubljanščine do najstniške čefurščine, ki so v medsebojnem sporu prisiljene v znosno sožitje, hkrati pa pomagajo iz raztreščenih koščkov sestaviti portrete očeta, matere, polbrata, strica in širše rodbine, živeče na različnih krajih nekdanje skupne države, ki je izginila v črni jami vojne.« Aleš Debeljak
Skupaj z avtorjem se veselimo novih bralcev!
Obiščite nas na Slovenskem knjižnem sejmu med 23. in 27. novembrom 2011 v I. preddverju, stojnica P-05, in kupujte s popustom!
Program Študentske založbe na knjižnem sejmu:
sreda, 23. 11.
14.00-15.00, dvorana M4, I. preddverje
Ekskluzivna predstavitev elektronskih knjig Študentske založbe na bralnikih Ipad in Kindle. Za knjižničarje, knjigarnarje in medije. Potrebna predhodna najava na info@zalozba.org.
16.00-16.30, stojnica Študentske založbe, I. preddverje, P-05
Predstavitev elektronskih knjig Študentske založbe na bralnikih Ipad in Kindle. Za obiskovalce.
17.00, Debatna kavarna, I. preddverje
Richard Pipes: Kratka zgodovina ruske revolucije
Moderator Bernard Nežmah se bo z gostoma Miho Lamprehtom in Igorjem Grdino pogovarjal o mednarodni uspešnici Richarda Pipesa, ki jo je Študentska založba ravnokar izdala v zbirki Koda. Kakšne so bile posledice idej, ki so gnale oktobrsko revolucijo 1917? Kdo so bile njene največje žrtve in kako je najdaljši totalitarni režim vplival na življenje v drugih vzhodnoevropskih državah, posebej v Jugoslaviji? Ali je revolucija, kot je bila ruska, danes še mogoča? Primerjava z jasminovo in drugimi revolucijami zadnjega časa. In nenazadnje – ali je bila ruska revolucija prava revolucija ali pa je šlo, kot meni Pipes, le za državni udar?
četrtek, 24. 11.
17.00, Debatna kavarna, I. preddverje
Jugoslavija, moja dežela?
Prehod iz Jugoslavijo v Slovenijo v slovenskem filmu in literaturi doslej skoraj ni bil reflektiran – prvi obotavljivi poskusi na filmu se kažejo šele danes, dve desetletji pozneje. Kako gleda na to obdobje generacija, rojena po Titu? O tem se bo s pisateljema in cineastoma Goranom Vojnovićem in Nejcem Gazvodo pogovarjal Gorazd Trušnovec.
sobota, 26. 11.
17.00, Forum za obiskovalce, II. preddverje
POL URE ZA JOGO
Ob izidu »jogijske biblije«, knjige Joga avtorja Mircea Eliade, v zbirki Koda Študentske založbe, bo avtorica spremne besede in inšturktorica joge Tina Košir pripravila kratko predstavitev jogijskih vaj, ki nam pomagajo v vsakdanjem življenju in jih vsakdo zlahka izvaja doma. Tako se bodo obiskovalci naučili, katera vaja jih zaziba v spanec, katera vaja pomaga k večji zbranosti, kaj deluje proti stresu, katera vaja pospeši prebavo, kako na hitro po dolgem sedenju pretegnemo hrbet.
VABLJENI!
