Že danes sem vesel vseh dni, ki jih bom živel!
Tako težkih, ko bom prisiljen žgati glino
in lepiti razbiti vrč –
kot lahkih, ko bom barval stene prostora,
meril in polnil, se napil
in spravljal v ravnovesje…
(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina,
2016)
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem nadaljuje? Pišite v komentar.
