Čeprav je Apple slovenski računalniški trg pogumno začel osvajati z MAC-i, MacBooki, še bolj pa iPhoni, povprečen slovenski uporabnik računalnika uporablja PC, na katerega je naložen operacijski sistem Windows. Najdejo se tudi bolj pogumni, spretni ali uporniški posamezniki, ki uporabljajo odprtokodni operacijski sistem Linux in pišejo besedila v odprtokodnem urejevalniku besedil OpenOffice. Na spletu je vsaki od teh bolj ali manj številčnih skupnosti namenjena vsaj ena spletna stran z novicami, nasveti in komentarji. Povej mi, kakšno računalniško tehnologijo uporabljaš, in povem ti, kdo si.
Računalniška revolucija je udarila nekje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in se še ni končala. Evolucija računalniške tehnologije se je začela z okornimi stroji, ki so zmogli le nekaj osnovnih operacij, in napredovala do multimedijskih naprav, ki so nepogrešljive tudi v prostem času. Če je kontracepcijska tabletka na glavo postavila razmerje moči med spoloma, je računalnik, ki je spodbudil razvoj interneta in z njim socialnih omrežij, na glavo postavil pravila dvorjenja in druženja. Dolga ljubezenska pisma so zamenjali ljubezenski izlivi na Facebooku. Poljubi se pošiljajo samo še po SMS-ih ali preko Messengerja. Mnogi partnerju raje kot osebno razkrijejo svoja najbolj silovita čustva preko digitalnega vmesnika. Naše najbolj intimne skrivnosti delimo z računalniškimi serviserji.
Morda se bodo nekoč v prihodnosti ljudje vsako jutro sinhronizirali s svojim osebnim računalnikom. Zagotovo pa so se že rodile generacije, ki si svet brez računalnikov predstavljajo tako živo kot prazgodovino.
Internet je zaznamoval tudi poslovni svet in strukturo podjetij. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vzporedno z računalniško revolucijo začel uveljavljati tudi pojem „outsourcinga” oziroma najemanja podizvajalcev, ki določene storitve izvajajo po pogodbi. Brezplačna in hitra komunikacija po elektronski pošti, ki hkrati omogoča prenos velike količine podatkov za ceno mesečne naročnine internetnega priključka, je pripomogla k razvoju mikro podjetij in olajšala preboj podjetnikom – začetnikom, ki svoje storitve oglašujejo preko interneta, s strankami komunicirajo po elektronski pošti in prejemajo plačilo za svoje storitve po bankanetu. Razmahnilo se je delo od doma, za uspešno poslovanje urejena pisarna ali lastna poslovalnica ni več predpogoj.
Nekateri torej internet uporabljajo predvsem z namenom, da nase usmerijo pozornost. Zanimivo pa je, da drugi še vedno verjamejo v anonimnost in neizsledljivost svoje prisotnosti v tistem drugem svetu oziroma na medmrežju. Bolj ozaveščeni vejo, da ima vsak internetni priključek svoj IP-naslov, ki digitalne odtise pušča povsod, kamor nas v virtualnem svetu zanese.
Morda je računalniška tehnologija modificirala nekaj pravil za življenje v človeški skupnosti. Dejstvo pa je, da vsaka nova tehnologija uvede nova pravila. Sčasoma oblasti uvedejo nova pravila za novo tehnologijo. Nova tehnologija tako postane stara tehnologija in človek začne iskati pot do nove utopije, do nove anarhije, da bi postal močnejši, sposobnejši in bolj svoboden. Na medmrežju je že prava gneča. Čas je za naslednji korak.
