Fotograf Rajko Bizjak (1963) je z razstavo Zvezdni prah – inkarnacija, ki so jo odprli v Mestni galeriji Nova Gorica, znova odprl pogled v domišljijske pokrajine, ki jih domala ne poznamo. Nenavadne so že velikosti njegovih barvnih del, saj so njegove pokonci stoječe stvaritve velike kar 180 cm x 70 cm. Barvne fotografije v rdečkastih in toplo rjavkastih tonih pritegujejo s svojo mehkobo, nežnostjo in asociativno privlačnostjo.
Prejšnja razstava takrat še nastajajoče serije fotografij je bila posvečena fotografovemu očetu, tokratna predstavitev pa je obogatena s zelo posebnim, šibkim in hkrati močnim ter nenavadno dragocenim zvokom. To je zvok bitja srca avtorjevega še nerojenega otroka, in seveda ni nikakršno naključje, da nekateri znanstveniki domnevajo, da se tudi vesolje, tisto veliko, za nas neskončno, širi in oži v ritmu utripa srca, je katalog razstave zapisal Vladimir P. Štefanec, kustos razstave. Performens na odprtju razstave je izvedel Lado Jakša.
