Razkrivanje kiparske dediščine parka Tivoli, nedelja, 27. september

0
38

 

Razkrivanje kiparske dediščine parka Tivoli
vodstvo po Tivoliju
nedelja, 27. september, ob 10.30 uri,
zbirno mesto pred Moderno galerijo

 

in

 

Novi val francoskega stripa

predavanje

torek, 29. september, ob 19. uri, MGLC Švicarija

 

Razkrivanje kiparske dediščine parka Tivoli

 

nedelja, 27. september, ob 10.30 uri, zbirno mesto je pred Moderno galerijo, brezplačno

 

Ob dnevnih evropske kulturne dediščine bomo predstavili novo zloženko, ki ob detajlih likovne dediščine parka obiskovalcu omogoči osebno izkušnjo razkrivanja kiparske podobe Tivolija. Vidni, pogosto spregledani ali celo nevidni kipi (izginuli ali preseljeni) poleg svoje estetske note prikazujejo tudi družbeno zgodovino te znamenite parkovne površine.

 

Na vodenem sprehodu vas bodo avtorji zloženke – Gojko Zupan (avtor seznama in opisov posameznih kipov), Tadej Vaukman (avtor fotografij) in Yasmín Martín Vodopivec (avtorica idejne zasnove) – seznanili z zanimivimi podatki o kiparskih upodobitvah v parku Tivoli, ki odslikavajo povezavo z vodilom skupnost, umetnost in narava, ki je temelj poslanstva programa kulturne dediščine v Švicariji.

 

————————————————————————————————————————

Umetnost v parku Tivoli: skrivno življenje kipov

Zloženka v vaših rokah je povabilo k posebnemu doživetju. Ko so se leta 2017 ponovno odprla vrata nekdanjega hotela Tivoli, znanega tudi pod imenom Švicarija, je pridobitev prenovljene stavbe za Mednarodni grafični likovni center pomenila tako prostorsko širitev muzeja kot tudi priložnost za delo z novimi vsebinami na drugačen način. Vodilo skupnost, umetnost in narava poudarja tri elemente, ki so zaznamovali zgodovino Švicarije kot umetniškega središča v parku in prispevali k njeni ohranitvi. Muzej je hkrati z rezidenčnim centrom za umetnike v Švicariji razvil posebno vrsto dejavnosti, za katero je značilno, da nudi performativna izkustvena doživetja za obiskovalce. S temi dejavnostmi je institucija razširila področje delovanja in izpostavila ustvarjalnost kot osnovno gibalo dogajanja v stavbi skozi zgodovino in jo tako ponovno postavila v epicenter kulturnega življena v parku. Tako jo je preoblikovala v eno od glavnih ustanov, odgovornih za promocijo umetniške dediščine, ki jo obdaja.

 

Park Tivoli je bil, kot je bilo značilno za tovrstne evropske parke na začetku 19. stoletja, ustanovljen kot idilična imitacija narave, kjer so raznolikim krajinskim elementom dodali najrazličnejše sadove človeškega ustvarjanja. Skulpture, spomeniki, fontane oziroma vodne skulpture in prostorske preureditve, ki so se v parku pojavile kot simbol prevladovanja človeka nad naravo, ponujajo estetsko izkušnjo in ustvarjajo ideološki prostor, v katerem lahko različne skupine ljudi prepoznajo in uresničijo idejo o sobivanju.

 

V nasprotju s podobnimi publikacijami pričujoča zloženka bralcu predlaga, da sledi trem sprehajalnim potem in samostojno odkriva umetniško dediščino parka Tivoli. Vidni, pogosto spregledani ali celo nevidni kipi in stvaritve s kiparskimi prvinami (zaradi izginotja ali selitve na drugo mesto), so tukaj predstavljeni z informativnimi opisi in sugestivnimi fotografijami, ki obiskovalca spodbujajo, da kip odkrije na samem kraju postavitve. Med sprehodom lahko tako stopimo k umetnini, spoznamo podrobnosti o njenem pomenu, avtorju in zgodovinskem ozadju. Poleg tega si bomo lahko odgovorili na vprašanja o tem, kako so se pojavili, izginili ali obnovili.

 

Tako kot drevesa v gozdu tvorijo skrivno podzemno mrežo s številnimi povezavami, ki jim omogočajo skupno hranjenje in medsebojno komunikacijo, bi lahko pomislili, da tudi elementi umetniške dediščine parka Tivoli delujejo podobno: dejstva, anekdote, pripovedi in miti se med seboj prepletajo in tvorijo kompleksno tkivo, iz katerega je težko razbrati, kako je nastala likovna podoba današnjega parka kot celote.

 

Morda nas bo estetska izkušnja vodila k razmisleku o našem dojemanju tega umetnega ekosistema, ki med drugim določa, kako se bomo v prihodnosti videli v arhetipskem ogledalu družbene entitete parka.

  • Yasmín Martín Vodopivec, avtorica idejne zasnove

 

————————————————————————————————–

Novi val francoskega stripa

predavanje Izarja Lunačka in predstavitev programa festivala stripa Tinta

 

torek, 29. september, ob 19. uri, MGLC Švicarija, brezplačno

 

V Franciji, t. i. meki evropskega stripa, so letošnje leto razglasili za leto stripa in praznovanju se pridružuje tudi ljubljanski festival stripa Tinta.

 

Izar Lunaček bo v predavanju predstavil novi val francoskega stripa – fenomen, ki je galsko stripovsko sceno zalil in pretresel na prelomu tisočletja in iz katerega so izšli ključni avtorji zadnjih dekad: Joann Sfar, Kerascoet, Manu Larcenet, David B in seveda letošnji gost Lewis Trondheim.

Na predfestivalskem druženju bodo predstavljeni vrhunci letošnjega festivala – obetajoče se razstave, pogovori in delavnice ter izpostavljeni avtorji, vključno s francoskima gostjama Fanny Dalle Rive in Anne Baraou.

 

Predavanje in predstavitev bosta na dvorišču pred Švicarijo, v primeru dežja v veliki dvorani Švicarije.

Dogodek je organiziran v skladu s priporočili NIJZ, obiskovalce prosimo, da jih upoštevajo. Svojo udeležbo naj obiskovalci najavijo na e-naslov: stripolislovenija@gmail.com

 

————————————————————————————————————————-

Informacije

 

Več informacij, stiki za javnostmi MGLC: karla.zeleznik@mglc-lj.si, 01/241 38 09

 

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana