V Mestni knjižnici Izola sta svoje lične izdelke razstavili prijateljici Urška in Lorena. Da bi ju bolje spoznali, si lahko preberete pogovor z njima.
ŠP: Urška in Lorena, kako in kdaj se je začelo vajino prijateljstvo? Vaju je povezala predvsem ustvarjalnost? Kaj sta sicer po poklicu?
Lorena: Spoznali sva se, ko so Urško sprejeli na šolo, kjer sem zaposlena. Urška je čudovita oseba in postali sva prijateljici. Ko sva ugotovili, da obe ustvarjava, naju je to samo še bolj povezalo. Skupaj sva obiskali tudi nekaj delavnic.
Urška: Z Lori sva se spoznali v šoli, kjer sem delala kot učiteljica v
podaljšanem bivanju. Hitro sem ugotovila, da naju obe zanima likovno ustvarjanje. Sama se na tem področju nisem nikoli zares izobraževala, saj sem po poklicu socialna pedagoginja. Pri poklicnem delu ustvarjalnost uporabljam kot medij. Z Lori sva se v času skupnega službovanja velikokrat poslužili tega medija. To naju je povezalo in naju še vedno povezuje.
ŠP: Si ustvarjalne ideje izmenjujeta, se dopolnjujeta, morda tudi ustvarjata skupaj, v istem prostoru in ob istem času?
Lorena: Niti ne. Kdaj pa kdaj druga drugo seznaniva s kakšno novo tehniko, vendar sva si pri ustvarjanju zelo različni. Res sva se nekoč dobili in skupaj ustvarjali za nek dobrodelni sejem. Pred leti pa, ko mi je pokazala nek nov ustvarjalni strojček. Da bi se pa načrtno dobili in skupaj ustvarjali…to se pa še ni zgodilo J
Urška: V preteklosti sva tudi ustvarjali skupaj. Bili sva na dveh tečajih mozaika. Lori je omenila skupno ustvarjanje za novoletni sejem dobrodelnega društva. Danes se zaradi pomanjkanja časa težko uskladiva. Mene ustvarjanje razbremeni in sprošča. Z izdelki rada razveselim prijateljice in znance. Navdih najdem v različnih revijah, knjigah ali pa brskam po
neskončnem polju idej – internetu. Običajno jih po svoje prilagodim, združim in jim dam osebno noto.
ŠP: Kako izbirata materiale za svoje izdelke? Ali materiale prilagajata glede na namen izdelka?
Lorena: Jaz sem zelo spontana oseba. Ideje pridejo kar sproti, iz vsakdanjega življenja, nekaj jih najdem tudi na svetovnem spletu. Ko izoblikujem idejo, poiščem ustrezen material. Materiale najdem v naravi ali v trgovinah, tudi preko spleta.
Urška: Voščilnice izdelujem iz papirja. Glede na sporočilo voščilnice pa dodajam še druge materiale. Pazim na barvno usklajenost in uravnoteženost dodatkov z osnovo – papirjem.
ŠP: Vajini izdelki so uporabni in okrasni. Jih podarjata prijateljem in sorodnikom ali so bolj namenjeni razstavam in prodaji?
Lorena: Svoje izdelke rada podarim prijateljicam. Nekatere izdelke obdržim, ker se kar ne morem ločiti od njih. Pred novim letom svoje izdelke podarim kakšni stojnici na dobrodelnem sejmu Sila.
Urška: Moji izdelki so namenjeni predvsem tistim, ki znajo ceniti ročno delo, radi
podarijo nekaj unikatnega ali se razveselijo osebnega darila. Seveda je vedno prijetno slišati pohvalo, zato jih tudi rada razstavim. Ko izdelujem voščilnice, si končni izdelek predstavljam kot sliko, ki jo lahko prejemnik uokviri in mu tudi čez čas pripoveduje zgodbo o nekem prazničnem dogodku. Običajno ne naredim dveh enakih izdelkov. Vsak je edinstven in neponovljiv.
ŠP: Kje pa materiale kupujeta? Kje sta se naučili vseh tehnik oblikovanja in izdelovanja iz različnih materialov?
Lorena: Največ materialov kupim preko spleta. Veliko tehnik sem se naučila sama in na različnih delavnicah, nekaj pa seveda tudi preko spleta.
Urška: Materiale kupujem v specializiranih trgovinah, preko interneta in drugje. Včasih pa kaj recikliram. Na spletu je polno različnih idej z navodili v pisni, slikovni in video obliki.
Včasih ure in ure presedim ob gledanju različnih tehnik in sem tako navdušena, da moram vse preizkusiti tudi sama – predvsem izdelovanje nakita iz polimerne gline.
ŠP: Kaj vaju pri ustvarjanju najbolj priteguje? Je to iskanje novih izraznih možnosti, sprostitev, hobi, prijetno preživljanje prostega časa ali kaj drugega?
Lorena: Zame je ustvarjanje sprostitev in umirjanje. Veliko ustvarjam in pri tem ljubim svoj mir. Svoje izdelke rada podarim, še raje pa vidim, da me kdo za kaj prosi in mu nato izdelek naredim. Lepo je, če svoje znance ali prijatelje osrečiš z novim izdelkom. Rada obdarujem ljudi.
Urška: Osebno sem se z ustvarjanjem začela intenzivneje ukvarjati, ko sem se na
delovnem mestu soočila s povečanim stresom. Ustvarjanje mi omogoča razbremenitev in sprostitev, čeprav se včasih zgodi, da ne grem spat dokler nekega izdelka ne zaključim.
ŠP: Sta bili od vedno ustvarjalni?
Lorena: To bi morali vprašati moje starše. Nekaj nagrad za Ex tempore sem dobila že v osnovni šoli. Spomnim se, da sem od nekdaj rada risala živali in deklice iz risank.
Urška: Kar vem zase, sem rada in lepo risala. V osnovni šoli sem obiskovala različne krožke: oblikovalni, šiviljski krožek, likovni. Nekajkrat sem tudi pomislila, da bi se vpisala na srednjo oblikovno šolo, a se to ni zgodilo.
ŠP: Največ izdelkov je iz papirja in naravnih materialov. Raziskujeta tudi druge materiale, na primer glino, les, kovino, volno? Imata morda v načrtu tudi izdelovanje iz teh materialov?
Lorena: Glinoimam tudi rada, vendar je postopek pečenja kar zahteven in drag. Naredila sem nekaj osnovnih tečajev za oblikovanje z glino. Zdaj ustvarjam z dass maso, ki sicer ni tako prijetna, a je cenejša. Les in kovina sta mi tuja, pri teh materialih nisem tako spretna. Doma imam tudi vse potrebno za obdelavo stekla, vendar zaenkrat le redko ustvarjam v tej tehniki.
Urška: Izdelujem nakit iz polimerne gline. Rada se tudi poigravam s filcem in različnimi barvami sukancev. Učila sem se kaligrafske pisave, pripravljam se na izdelovanje sveč. Možnosti je neskončno, ne bi se omejila le na eno tehniko. Pri ustvarjanju me bolj kot sama izdelava veseli raziskovanje in oblikovanje ideje. Včasih traja ure in ure, da nastane nekaj, s čimer sem zadovoljna.
ŠP: Se vama zdi, da bi morda lahko zamenjali svojo sedanjo službo za hobi in bi se ukvarjali le še z ustvarjanjem, vodenjem kreativnih delavnic za otroke in odrasle, razstavami in prodajo izdelkov?
Lorena: Rade volje, a dvomim, da bi s hčerko preživeli. Mislim, da v našem času ustvarjanje ni dovolj cenjeno. Najbrž bo moj hobi ostal le hobi. Z otroci ustvarjamže 25 let in mislim, da bom s tem tako ali drugače nadaljevala.
Urška: O tem sem že zelo resno razmišljala. Ne verjamem pa, da bi od tega lahko preživela. Včasih en izdelek nastaja ogromno časa. Ustvarjalnega navdiha se ne da izsiliti. Ne maram štancanja. Pri meni ne boste našli dveh enakih izdelkov. Veseli pa me poučevati in deliti znanje. To mi je blizu. Ustvarjati z otroki je posebno doživetje in k sreči je to tudi del mojega poklicnega življenja. Ustvarjanje ne le sprošča, temveč tudi krepi zaupanje vase. Ko otroci ustvarjajo, pridejo v stik s seboj, s svojimi občutki, doživijo zadovoljstvo in uspeh. Prejšnji teden mi je kolegica namignila, da bi morala za odrasle voditi delavnice izdelovanja voščilnic. Kdo ve, morda nekoč…
ŠP: Kakšne načrte imata za prihodnost?
Lorena: Ustvarjanje, ustvarjanje….in še več ustvarjanja. In več bi rada slikala.
Urška: Ob novem letu sem za svoje najožje prijatelje izdelala knjižice s kupončki – na njih
sem jim podarila različne oblike druženja in svoj prosti čas. Morda bom do konca tega leta uspela izdelati osebne koledarje s pozitivnimi afirmacijami. Ideja zori že nekaj časa in kmalu se bo treba lotiti dela.
Pogovarjala se je Špela Pahor
