Na prvi pomladni dan se je v Društvu slovenskih pisateljev, na Tomšičevi 12, v Ljubljani, zbrala raznolika skupina ljudi, ki so prebirali svojo poezijo in obiskovalcev, ki so verzom ob glasbeni spremljavi kitare in tolkal – prisluhnili.
Prav ta večer smo si lahko ogledali tudi novo številko revije Poetikon, revije za poezijo in poetično, o kateri je Ivan Dobnik, odgovorni urednik zapisal:
» Recesija, kot z nenavadno, novodobno besedo dejansko imenujemo stanje, v katerem ni več mogoče v nedogled proizvajati ali poglabljati in širiti materialnega blagostanja«, je hkrati neizogiben čas očiščevanja in priložnost za preporod duhovnih vrednot, znotraj katerih so »stališča« poezije neomajna trdnost, vizija naše prihodnosti. Vemo za njen spomin, za zgodbo o Orfeju. Glas poezije pa je tudi videnje stvari, ki so že tukaj, a se še niso zgodile, prepoznavanje možnosti za našo prihodnost v najboljšem smislu…«
Poleg aktualnega uvodnika Ivana Dobnika se lahko na kar 205-ih straneh poglobimo v branje različnih rubrik: Poezija ( Tomaž Šalamun, Andraž Polič, Josip Murn Aleksandrov, Taja Kramberger…); Mlada poezija ( Blaž Božič, Špela Habulin); Prevodi; Iz hiše poezije; O poeziji; O poeziji; O pesniških zbirkah; Pisma…
POETIKONOV LIRIČNI VEČER POEZIJE
V petek, 20. marca 2009, smo bili priča branju poezije priznanih slovenskih pesnic in pesnikov. S tem večerom je bil počaščen svetovni dan poezije. Organizator te kulturne dejavnosti sta bila revija Poetikon in Hiša poezije.
Uvodni govor je imel Ivan Dobnikar, kulturnik in urednik revije Poetikon.
Dvorana v stavbi Društva slovenskih pisateljev je bila polno zasedena z ljubitelji tovrstne literature.
Z branjem so nas razveseljevali: Vladimira Rejc, Cvetka Bevc, Tatjana Kobe Pregl, Tomaž Šalamun, Josip Osti, Radharani Pernačič, Miriam Drev, Marcello Potacco, Jože Štucin, Tanja Ahlin, Orlando Uršič, Zoran Pevec, Stojan Špegel, Matej Kranjc, Robert Simonišek, Bina Štampe, Cveto Prezelj, Anjuša Belehar in drugi. Za glasbeni uvod je poskrbel Matej Kranjc na kitari. Vladimira Rejc je svoje pesmi brala ob spremljavi bobnov tamtamov. Zanimiva kombinacija nežnega glasu, ki ga je še poudarilo bolj in manj glasno bobnanje.
Jaz poezijo doživljam kot umik v brezčasnost, lahkotnost, zasanjanost. Moram reči, da so bila izpolnjena moja pričakovanja. Poslušali smo veliko različnih vrst poezije: abstraktno opisovanje čustev, ljubezensko poezijo, opisovanje lepot narave … Imela sem občutek, da so tudi ostali poslušalci uživali v lepoti poetične slovenske besede. Med izvajanjem pesmi je bila v dvorani tišina in ustvarjalci poezije so bili nagrajeni z gromkim aplavzom.
Želimo si lahko, da bi doživeli še več takih prijetnih večerov.
Jana Turk
