Hampi je majhno naselje v indijski zvezni državi Karnataki, ki leži sredi veličastnih ruševin bivše imperialne prestolnice Vijayanagare. Med 14. in 16. stoletjem je bil to center istoimenskega hindujskega imperija, ki je obsegal celotno južno Indijo. Zametki imperija segajo v leto 1336, ko sta brata Harihara in Bukka Raya, plemiča iz klana Kuruba, ustanovila svojo državo in dinastijo južno od reke Tungabhadra. V tem obdobju je bila vsa severna Indija pod oblastjo islamskega sultanata s sedežem v Delhiju, zato je postala Vijayanagara hindujsko religiozno in kulturno središče.
Vrhunec je imperij dosegel v času legendarnega vladarja Krishnadevaraye na začetku 16. stoletja. Krishnadevaraya je bil izjemen vojaški poveljnik in pod njegovim vodstvom je vijayanagarska vojska žela uspehe proti vsem svojim sovražnikom, od islamskih dekanskih sultanov do hindujskih vladarjev Orisse in lokalnih fevdalcev, ki so se upirali centralni oblasti. Njegova najbolj slavna zmaga je bila zavzetje utrdbe Raichur, ki jo je iztrgal bijapurskemu sultanu leta 1520. V bitki je sodelovalo 703.000 pešakov, 32.600 konjenikov in 551 slonov.
Krishnadevaraya pa ni bil samo velik vojak, bil je tudi ljubitelj in pokrovitelj literature in drugih umetnosti ter zelo toleranten do drugih religij. Na njegovem dvoru so bili pesniki, arhitekti, kiparji in drugi umetniki vedno dobrodošli. Po njegovi smrti leta 1529 je začel imperij postopoma propadati, dokler ga niso združeni dekanski sultanati dokončno porazili v bitki pri Talikoti januarja 1565. Prestolnica je bila izropana in razrušena in v takem stanju se je ohranila do današnjih dni.
Leta 1986 so bile ruševine Vijayanagare uvrščene na spisek UNESCO-ve kulturne dediščine, kar je ustavilo propadanje in vzpodbudilo turizem v regiji. Danes je Hampi priljubljeno popotniško središče z edinstveno atmosfero, ki ji botruje kombinacija starih, napol restavriranih templjev in fascinantne eksotike indijskega podeželja. Vsako leto v začetku novembra vas preplavijo obiskovalci z vseh koncev Indije. Na tisoče ljudi pride na festival Vijaya Utsav, ki traja teden dni in v okviru katerega so na sporedu številni koncerti tradicionalne in klasične glasbe, športne prireditve, plesne predstave in podobno. Mirna vasica se takrat spremeni v pravo človeško mravljišče. Vse vrvi, buči in kipi od dogajanja, starodavna in moderna Indija z roko v roki stopata v prihodnost.
Po koncu festivala se življenje v Hampiju in okolici vrne na stare tirnice, tempo se upočasni, množice izginejo in domačini se vrnejo k vsakdanjim opravilom. Ko se okoli poldneva povsem sam sprehajaš skozi številne kamnite ruševine, dobiš občutek brezčasnosti. Čudovite izklesane podobe na stebrih in stenah oživijo pred tvojimi očmi in ti šepetajo svoje pozabljene zgodbe. Biti sam v petsto let starem hindujskem templju je občutek, ki ga je težko opisati z besedami.
