S čim se bomo letos greli?

0
319

Zvoniti tik pred zimo o tem, s čim se bomo greli, je seveda prepozno. Do sedaj bi morale biti kurilnice in cisterne že polne. Za primerjavo in v razmislek, še posebej, če se boste v bližnji prihodnosti lotili novogradnje ali obnove stare hiše, pa nasvet ali dva pri izbiri sodobnega sistema ogrevanja zagotovo ne bodo odveč. Še posebej zato, ker se je v mnoštvu vseh različnih ogrevalnih tehnik težko pravilno odločiti. Tisti z daljinskim načinom ogrevanja stanovanj pa članek preberite in si oddahnite v smislu ‘vsaj o tem nam ni treba razmišljati’.

V prihodnosti bodo zagotovo v ospredju lesna biomasa, solarni sistemi in toplotne črpalke. To so tudi sistemi, ki jih z nepovratnimi finančnimi spodbudami (do 20 odstotkov investicije) podpira tudi država (več na www.ekosklad.si). V mestih in drugje, kjer ni možnosti za izkoriščanje alternativnih virov energije, pa bodo prevladovali kondenzacijski plinski kotli. Razvoj se bo odvijal v smeri čim višjega izkoristka energije naprave ter čim manjših negativnih učinkov na okolje. Pa si te sisteme ogrevanja poglejmo nekoliko podrobneje.

 

Les ponovno v modi

Do 18. stoletja je bil les glavni energetski vir, danes pa v svetovnem merilu obsega samo okrog 14-odstotni delež v primarni energiji oz. 5-odstotni delež v Sloveniji, čeprav vemo, da imamo v gozdnati Sloveniji še dovolj velike zaloge lesa. Zadnje čase pa je ogrevanje z lesom vedno bolj v modi. Poleg tradicionalnih polen lahko kurimo še s sekanci (strojno drobljen les) in peleti (valjasti stiskanci iz zmletih lesnih ostankov). Peči na polena se sicer težje prilagajajo sprotnim zahtevam po nižjih ali višjih temperaturah in zato potrebujemo hranilnik toplote, ki zavzame še nekaj dodatnega prostora, vendar so peči za kurjenje polen cenovno najugodnejše glede na peči na pelete ali sekance. Pa tudi drva, če imamo gozd, lahko pripravimo sami ter tako privarčujemo. Ne bomo pa veliko naredili, če bomo imeli zelo dobro peč, pa preveč vlažna drva. Les naravno sušimo vsaj eno leto, tako dosežemo, da ima vlago manj kot 30 odstotkov. Kurilne naprave na pelete ali sekance imajo boljše izkoristke ter nižje emisije snovi kot tradicionalne peči. Preden se odločimo za vrsto goriva, moramo razmisliti tudi o možnostih njegovega skladiščenja. Za drva prostor na prostem pod streho, za sekance in pelete pa dodaten suh prostor v hiši. Sekanci so prostorsko najbolj potratni in zahtevajo štirikrat več prostora od peletov, pa tudi zalogovnik zanje zahteva veliko prostora, zato se v enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti.

Na trgu je res pestra ponudba različnih peči, takšnih z bolj ali manj avtomatičnim delovanjem – odvisno, kakšno udobje bi radi. Pri sodobnih pečeh na polena zadostuje že enodnevno nalaganje polen, peči na sekance in pelete pa imajo ponavadi večdnevne zalogovnike.

O klasičnih kotlih na polena ne bomo podrobneje govorili, raje se ustavimo pri uplinjevalnih kotlih na les, ki so nekoliko manj poznani. Pri teh napravah sta uplinjevanje lesa in zgorevanje lesnih plinov ločena. Plamen ne gori navzgor, temveč je usmerjen navzdol ali v stran v ločeni zgorevalni komori. Kurimo lahko tudi z do metrskimi poleni, njihova prednost napram klasičnim pa je, da so enakomernejši pogoji kurjenja in da imajo večji izkoristek.

 

Romantični kamini niso najboljša rešitev

Ko pomislimo na kamin, se najprej spomnimo na romantično vzdušje od toplem domačem ognju. Vendar kamini zaradi nizkega 20- do 30-odstotnega izkoristka (pri zaprtih kaminih je ta odstotek nekoliko višji) še zdaleč ne dosegajo takšne učinkovitosti kot druge peči. Že če jih primerjamo s kaminskimi pečmi, imajo le-te 70-odstotni izkoristek in so cenejše od kaminov ter lončenih peči. Za primerjavo – sodobne peči pri centralnem ogrevanju dosegajo tudi nad 90-odstotni izkoristek. Je pa kamine priporočljivo uporabljati za prehodna obdobja, ko še ni preveč hladno, ali za dodatno ogrevanje prostorov.

 

Toplotna črpalka in sončni kolektorji – pravi bum

Pa se lotimo še toplotne črpalke, ki je na trgu pravi bum. Ponudniki nas bombardirajo z vseh strani, da naj izkoristimo toploto iz okolja, ki je tako rekoč na dlani. To že, vendar ta naprava oz. sistem, ki odvzame okoliško toploto iz zraka, zemlje ali podtalnice, za svoje delovanje porabi tudi nekaj električne energije. Energija, ki jo proizvede toplotna črpalka, je ponavadi trikrat večja od električne energije, ki jo porabi črpalka za delovanje. Pa tudi začetna investicija je visoka, giblje se nad 10.000 evri. Je pa res, da ko imamo ta sistem urejen, ga samo nadzorujemo, drugih opravil (spravilo ali nakup drv, skladiščenje idr.) nimamo. Pri novogradnjah, predvsem nizkoenergetskih in pasivnih, se pogosto odločajo za te sisteme, saj se investicija z leti zagotovo povrne, pri obnovah hiš pa nekoliko manj. Najbolj učinkovite so toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto podtalnice, saj dosegajo najboljši izkoristek in so primerne tudi za samostojno obratovanje brez dodatnega ogrevalnega sistema. Je pa na trgu tudi ogromno toplotnih črpalk, ki služijo samo za ogrevanje tople vode.

Tudi pri sončnih kolektorjih lahko govorimo o pravi tržni niši. Cene so vedno bolj ugodne, sistemi se izboljšujejo, pa tudi država jih finančno spodbuja. Zaradi različnosti sončnega obsevanja pa ta način ogrevanja ne pokrije vseh energetskih potreb, zato jih kombiniramo z drugimi ogrevalnimi sistemi. Predvsem se uporabljajo za pripravo tople sanitarne vode.

 

Nazaj k naravi?

Sistemi, o katerih pišemo zgoraj, so vedno bolj zaželjeni, saj temeljijo na izkoriščanju obnovljivih virov energije, ki so vedno na voljo in manj onesnažujejo okolje, medtem ko sta na primer zaloga in distribucija nafte ter zemeljskega plina vprašljivi, prav tako pa naraščajo njihove cene. Marsikdo, ki se je pred 15 leti odločil za prehod na kurilno olje, se sedaj tolče po glavi. Tisti, ki so za vsak slučaj kupili kombinirano peč, najpogosteje na drva, pa so skoraj vsi ‘preklopili’ nazaj na drva.

 

Viri:

http://www.biomasa.zgs.gov.si

http://gradnja.slonep.net/zakljucna-dela/ogrevanje-in-klimatizacija/