V Bistri pri Vrhniki se v mirnem, zelenem okolju nahaja kartuzijanski samostan, kjer je zadnjih 50 let Tehniški muzej Slovenije, največji slovenski muzej. Naselje in grad nosita ime po bistri vodi kraških izvirov. Bistra je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo v minulih stoletjih zamenjala kar trikrat: od leta 1260 do razpustitve v letu 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 je služila kot graščina, od leta 1951 pa je stalno prebivališče nacionalnega tehniškega muzeja.
1260-1782 je bila Bistra kartuzijanski samostan
Kartuzijo Bistro, imenovano “Vallis iocosa”, nem. Freudenthal (Vesela dolina), so v 13. stoletju zgradili Speinheimi (1255/60 – ustanovna listina). Bistra je bila poleg Žič, Jurkloštra in Pleterij ena od štirih kartuzij na slovenskem ozemlju.
V 14. stoletju je kartuzija Bistra doživela svoj razcvet in tedaj imela veliko posesti po vsej Kranjski.
Leta1670 je samostansko poslopje prizadel močan potres, 1773 pa hud požar, ko je zgorela večina samostanskega poslopja; vsakič so poslopje nanovo pozidali. Čeprav se je od izvirne srednjeveške zasnove do današnjih dni ohranil le del malega gotskega križnega hodnika iz leta 1449, je še vedno slutiti veličino starodavnega samostana. Leta 1782 pa je Jožef II. kartuzijo razpustil.
Jedro samostana je bila značilno kartuzijanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja z malim križnim hodnikom, ob katerem so bili skupni prostori s kapiteljsko dvorano in jedilnico. Veliko površino na vzhodni strani je zavzemal veliki križni hodnik, ki je povezoval okrog njega nanizane meniške celice. Na sredini je bilo samostansko pokopališče. Cerkev, porušena leta 1808, je stala tam, kjer se danes dvorišče odpira proti parku.
Ob sedanjem baročnem prehodu na notranje dvorišče se nahaja kapela sv. Jožefa, okrašena z bogatimi štukaturami in freskami Antona Cebeja iz druge polovice 18. stoletja. V 16. stoletju so bila ob potoku dograjena gospodarska poslopja, v 17. pa so samostan predelali in mu dodali baročne arkade.
1826-1945 je bila Bistra graščina
Leta1826 je samostan kupil trgovec in tovarnar Franc Galle, ki je poslopju odstranil še zadnje sestavine kartuzije in dal Bistri podobo graščine. Pokopališče med samostanskim poslopjem in ribnikom je novi lastnik spremenil v park.
1951 postane Bistra muzej
1945 leta je postala graščina ‘splošno ljudsko premoženje’, za kratek čas je bila sedež državne gozdne uprave. Dve leti kasneje je bil v poslopju sedež Gozdarskega inštituta Slovenije; iz tega časa so zametki gozdarske, lesarske in lovske zbirke bodočega muzeja.
Leta 1951 je bil ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki je bil v oktobru 1953 odprt za javnost.
Med samostanskimi zidovi in mnogimi hodniki so stalne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike in tiskarstva. Predmeti in naprave, ki jih odkrivamo v zbirkah, v sebi nosijo mnoge zabavne, poučne in zanimive zgodbe. Prav posebno pozornost obiskovalcem vzbudijo delujoče naprave na vodni pogon.
Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja, tako za otroke kot tudi odrasle, številna predavanja, tečaje, delavnice ter demonstracije, preko katerih lahko obiskovalci resnično začutijo in spoznajo tehnološki duh preteklosti. Ob nedeljah v muzeju poteka vsaj ena od številnih demonstracij oziroma predstavitev različnih obrti (kot na primer: prikaz ročnega kovanja podkev, prikaz izdelave slamnikov, prikaz predenja na kolovrat …). Poleg tega si lahko obiskovalci vsako nedeljo ob 16. uri ogledajo prikaz poizkusov Nikole Tesle.
Fotografije so iz arhiva Tehniškega muzeja Slovenije.
