Bil je junij, poletje in bližal se je moj 13. rojstni dan. Sošolke in dobre prijateljice Marija, Sanja in Tjaša so se odločile, da mi pripravijo presenečenje v obliki darila.
V šoli so se veliko pogovarjale o tem, a ne pred mano. Kadar so govorile pred mano, so mi rekle, da govorijo o pripravljanju darila za Sanjo. Vse skupaj se mi je zdelo zelo čudno, saj so vsi nekaj vedeli o tem, jaz pa nič. A s tem se nisem obremenjevala, saj sem si mislila: »Mi bodo že povedale, če so prave prijateljice.«
Nekega dne me je Marija spraševala:
»Ali mogoče veš, koliko stane masa za oblikovanje?«
»Ne. Zakaj pa jo rabiš?«
»Sanji bom naredila obesek.«
Mislila sem si: »Spet ta Sanja! Meni pa nič ne povedo!«
Naslednjega dne sem v Tjašini peresnici našla listek, na katerem je z Marijino pisavo pisalo:
»A si že kupila tista dva laka?«
»Ne,« se je glasil odgovor.
In ko sem Marijo vprašala, katera dva laka, mi je rekla: »Za lase.«
»Spet mi ni nič povedala. Pa saj je vendar moja najboljša prijateljica!« sem si mislila.
Še bolj čudno pa je bilo to, da me je Marija prisilila, da smo se ona, Tjaša, Sanja in jaz slikale skupaj. In ta slika naj bi bila spet namenjena Sanji. Malo sem bila že ljubosumna na Sanjo, ker so vse delale zanjo, jaz pa nisem nič vedela.
Končno se je Marija spomnila name in mi rekla: »Bi mi lahko poslala slike Belle (moje kobile), da vidim, kakšna je?«
»Ja, lahko, a ne vem, kdaj ti jo bom, ker nimam veliko časa.«
»Saj je v redu,« mi je rekla, »samo pošlji mi jo do četrtka.«
»Do četrtka torej,« sem si mislila. »Le kaj je v četrtek? Aha, že vem! Takrat imam dopust, saj je en dan pred mojim rojstnim dnevom. Le kaj nameravajo storiti?«
Ko sem se jaz v četrtek zabavala in kupovala oblačila, so Marija, Sanja in Tjaša delale darilo zame. Vse to mi je Marija povedala v petek.
Napočil je petek in kot po navadi sem na Polzelo prišla s sestro Mojco. Malo se mi je zdelo čudno, da ni nikjer Marije, saj greva velikokrat skupaj v šolo. In ker je nikjer ni bilo, sem se odpravila naprej v šolo.
Ko sem prišla v šolo in se preobula, sem srečala Marijo, Sanjo in Tjašo. Za hrbtom so nekaj nosile, a nisem videla kaj, saj me je Marija hitro odvlekla na vodni bar. Ni mi povedala, za kaj gre, a se s tem nisem obremenjevala.
Tisti čas pa so, po Marijini pripovedi, Tjaša in Sanja odnesle moje darilo v kabinet.
Prvo uro smo imeli angleščino v računalniški učilnici, zato sva šli z Marijo tja.
Ko smo čakali, so Marija, Tjaša in Sanja nekam izginile in nisem vedela kam. Malo sem bila panična. A čez nekaj časa so prišle nazaj z mojim darilom v rokah. Bila sem zelo presenečena, saj so vse te stvari vložile v pripravo mojega darila. Ker sem malo bolj čustvena oseba, so mi iz oči pritekle solze in s prijateljicami sem se objela.
Ta dan sem iz šole odšla vsa srečna, ker so me prijateljice tako zelo presenetile. Zdaj vem, da imam zelo dobre, kaj dobre – zlate prijateljice.
Simona BLAGOTINŠEK, 8. a
