Državljan Republike Slovenije, ki v okviru registrirane gospodarske dejavnosti sodeluje kot člen v verigi mednarodnih trgovinskih transakcij povezanih z vnosom blaga v Evropsko unijo v Sloveniji in nadaljnjo prodajo ter prevozom v druge države članice, ima ob pogojih, ki veljajo pri tako imenovanih verigah tristranskih dobav, možnost uveljavljati oprostitev davka na dodano vrednost. Za takšne verige je značilno, da omogočajo davčno oprostitev udeležencu verižne dobave. Pogoji zanjo so dokaj zapleteni in se vanje tukaj podrobneje ne bomo spuščali, izpostavimo pa lahko, da je zelo pomembno, v kateri državi se nahaja člen verige tristranskih dobav.
V primeru postopka davčnega inšpekcijskega nadzora bo lahko davčni inšpekcijski organ takšnemu davčnemu poslovanju nasprotoval in očital izogibanje predpisanim davčnim obveznostim. Med ugovori pa se bo lahko inšpiciranec opiral tudi na neposredno varstvo pravic, ki jih ima po pravu Evropske unije. Pri tem je posebej pomembno varstvo pravice državljana Evropske unije in nedopustnost njenega oviranja, ki mu pripada kot državljanu Evropske unije, ko opravlja gospodarsko dejavnost na področju mednarodne trgovine. S to pravico so povezane še pravica do prostega gibanja in pretoka oseb ter storitev, do zaposlovanja in druge.
Državljanstvo Evropske unije je uveljavljeno v določilih temeljnih pogodb Evropske unije. Državljani so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic Evropske unije, državljanstvo Evropske unije pa je dodano k nacionalnemu državljanstvu. Glede na paradigmo Sodišča Evropske unije se kaže širok obseg varstva navedene pravice državljana Evropske unije. Evropska sodna praksa je na tem področju v zadnjem času izredno napredovala, evropsko državljanstvo je doživelo zagon in prevzelo vodstvo na prednostnih področjih sodne prakse Sodišča Evropske unije.[1]
Namen vseh določb temeljnih pogodb Evropske unije o prostem pretoku oseb je prav olajšati državljanom Evropske unije opravljanje poklicnih dejavnosti vseh vrst na celotnem ozemlju Evropske unije in nasprotujejo ukrepom, ki bi lahko prikrajšali te državljane, kadar želijo izvajati gospodarsko dejavnost na ozemlju druge države članice Evropske unije.[2] Sporna ureditev lahko tudi odvrne tujega pogodbenika od sklenitve pogodbe s samozaposlenim delavcem in posledično ovira dostop do takih zaposlitev.[3]
Skratka, državljan Evropske unije lahko sedaj z vso pravico izjavi ‘civis europeus sum’, in če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja.[4]
Naš poslovnež bo torej ugovarjal, da je državljan Evropske unije in da odklonilna stališča v davčni inšpekciji zanj pomenijo prepovedane ovire, ki mu otežujejo svobodo odločitve pri opravljanju storitev mednarodnega trgovanja in ga omejujejo v izbiri, da namesto opravljanja storitev v drugih državah članicah Evropske unije, raje opravlja storitve v Sloveniji – v primerjavi z drugimi državljani Evropske unije, ki namesto opravljanja storitev v Sloveniji, le-te raje opravljajo v tujini.
Žiga Stupica
(http://dajatve.com/sl/publikacije/e-knjiga-carina-in-davek-v-mednarodni-trgovini
