Drage bralke, dragi bralci, pesem za prijeten dan:
Vitomil Zupan: Golobja senca
Deklica soncu nastavlja obraz,
a med soncem in njo se spreletava
belo plavi golob in senca njegovih
kril pada zdaj pa zdaj na njene
oči. Tudi belo-plavi golob ima temno
senco.
Spominja se deklice hipov,
vročih, bežnih, z njim, ki je daleč
od nje. In tudi sinji hipi mečejo
temno, žalujočo senco na njeno občutje.
Viri: Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora (1948-1954), sedma knjiga, uredila Ifigenija Simonović
