Sonja Votolen: LJUBICA, NELJUBICA IN PES

0
55

Sklopka napravi čudež. Da se vozilo pravočasno ustavi. Ženska pred vozilom komaj opazno trzne. Komaj opazno ji klecne korak. Z naprej uperjenim pogledom  stopi naprej. Mimo vozila. Za njo poskoči psiček. Ki se je očitno bolj ustrašil. Oziroma zavedal,kaj se je bilo skoraj pripetilo.

Ženska v vozilu je že zdavnaj izrekla nekaj  kletvic. Ker se ji ona tam zunaj tako sprehodi pred šipo. Ker prečka cesto, kot da je pot v parku. Pa prav ta ženska. Prav ta hip. Prav na tem mestu.

Pravijo, da smo  zmeraj ob pravem času na pravem mestu. Danes dvomi v to vesoljno ureditev ljudi in dogodkov.

Obrne volan. Si oddahne. Hitro oplazi še enkrat ono sprehajalko. Se ji malo zasmili. Zdi se, da ji je pes zelo zvest.

….

Zvečer pravi svojemu ljubemu,čuj, danes se mi je enostavno pojavila pred šipo avtomobila.

On se čudi,saj bi menda bila morala biti na šihtu. Toda,še pravi, pri nas res ne vemo, kdaj je kdo doma oziroma kje smo. Jaz še zase ne vem,ona ve za psa, sin pa ve zase in za naju,ko potrebuje denar.

In jo obrne podse na ozkem kavču tam nekje.

Preden se mu odmudi.

….

 

Ženska v vozilu,čez dan,dva,ne more verjeti očem. Na povsem drugem predelu mesteca spet ona ženska in pes. Prihajata nasproti z nasprotne strani ceste. Tokrat najprej skoči pred avto pes. Zavore spet naredijo čudež. Nato ona ženska mirno stopi za psom. Ne pogleda ne levo ne desno, ne gor, ne v avto . Nikamor. Spodi psa izpred avta ter marjonetasto počasi stopi na rob ceste.

Ženska za volanom  gleda. In še gleda. Če je res. Če morda le ni res. Pa je res. Ona ista ženska. Tisti tanki pes. ( Zdi se,da ji je pes res zelo zvest.) Njeni malo rdeči, malo črni lasje. Danes je opazila lase. In tudi jezno resen obraz. Utrujeno hojo.

Jo gleda v hrbet. In se ji malo smili. In pomisli,kaj neki si misli. Morda tiho preklinja. Morda jo uročuje. Ali pa se ji tudi ona smili. Ker ga, njenega, doživi tako kradoma.

….

Zvečer pravi svojemu ljubčku ,čuj ,danes pa se je najprej pes pojavil pred vozilom. Nato je skočila ona. Naslednjič, zagrozi v zrak, jo bom ruknila, padalko,nastavljalko pred avtomobili.Samomorilko. Psomorilko.

Je pa vseeno zaskrbljena. Da ona ženska tako čudno hoče,da bi jo prav ona ruknila. Kot da bi šlo za načrtno nezgodo. Ona- prav to žensko.

Ljubček se čudi,da je čudno,kaj neki je ona njegova v tistem času delala na tistem mestu,ko pa je imela popoldanski šiht. Toda,še reče,saj sem ti že povedal,da pri nas ne vemo,kje je kdo in kdaj je kdo kje. Jaz še zase komaj vem,ona ve za psa,sin pa ve za naju,ko potrebuje keš.

Reče,ko jo obrne podse na ozkem kavču tam gori nekje,nad ravnino. Reče,ko jo obrne,preden se mu odmudi.

….

Jeb…kaj hudiča presneta ženska..!

Ženska za volanom zatrobi, da bi lahko sireno raztrgalo. Mahne sebe po čelu. Klofuto je bila  poslana izza šipe vozila.

Tista ona ženska je šla čez cesto. In seveda pes za njo ( zdi se,da ji je pes zelo zelo zvest). Vmes je še malo postala. Da je počakala psa. Ki je bil hecno čudno počasen.

Zavore so naredile čudež. Avto je crknil. Ženska v vozilu je planila iz vozila. In se zadrla sredi ceste v tisto ono žensko sredi centrčka.

Poslušaj,ženska ,ne mislim te povoziti. Ne boš me tako kaznovala. Če se hočeš rešiti onega svojega,se ga reši brez skakanja pred moj avto.

Ko je zatulila zadnje kričanje,je bila  tista ona že na drugi strani. Mirna,molčeča, kot da je duh. In pes za njo.

….

Zvečer je rekla ljubčku :Tista ona tvoja hoče,da jo povozim. Prvič in drugič sem se zaklela,da jo bom naslednjič povozila. Danes pa sem se odklela, da ji ne bom pomagala. Da vas reši. Da boš ti vedel,kje si,da bo ona vedela,kje ste,da bo sin vedel za vaju in za denar,da bo pes srečen z vami…

Ljubček se čudi. Toda,še reče,saj sem ti že povedal….

Jo obrne podse. In nato se mu odmudi.

….

Naslednji dan ga ženska izza volana prosi,da ji pelje avto. Nekam pač. No, k nekemu mojstru v centrčku.

Že znan scenarij. Tista ona ženska plane pred šipo. Pes plane za žensko. Zavore so bile izdajalske. Ljubček je pozabil na funkcijo nog. Cvilil je pes. Nekaj trenutkov. Ona ženska se je prijela za usta. Oči so se ji stokrat povečale. Dolgi neeeee se ni uresničil. Trenutek pred trenutkom ji je bog očital,da se je zašila. Da je svojega zašila.

….

Radovedneži so šušljali. Da je ženo povozil. Z ljubičinim avtom.

In so ju odpeljali. Vsakega na svojo stran.

Sin pa je pobral psa.

….

Napisala: Sonja Votolen

Mandala, avtor Uroš Votolen