Sonja Votolen: pesmi iz zbirke Na lepi postelji iz peska

0
44

Je t’ai vu

Stala sem bosa ob nogah svetilnika

Bila sem izgubljena ladjica pod utripajočo svetlobo

Trenutek svetlobe trenutek upanja

Razširjenih rok v brezmejno tišino kraja

kjer je in bo ko me ne bo a vendar bom

Je povedal Toujours, toujours avec moi

Me je videl stati  Ko sem bila

kot zadnja školjka na pesku

Me je pustil pošiljati tihe krike v morske svobode

Me je hotel ujeti v črnino nebesed

 

………………..

 

Varaj me s peskom nepuščavska ženska moje puščave

Varaj me z raztegnjenim telesom v peščeni pokrajini

Varaj me s po sebi nasutimi zrnci da se scvrejo od tvoje vrele želje

peci se na meni ki sem ves posut s tvojimi oklepanji in kotaljenji

med kotanjami in sipinami od sončnega vzhoda do hladu zatona

ko pojezdim v tvoja nedrja Ko sva potem zlata in vrela

od vzhoda do zatona in vmes in vmes in vmes

Je veux laisser mon coeur voler

 

Pesem za današnji dan - Sonja Votolen