V neposredni bližini Zbiljskega jezera, ki je zelo priljubljena izletniška točka, ležijo na vrhu gozdnatega hriba deloma rekonstruirane ruševine Starega gradu. Prijeten sprehod, ki ne vzame več kot pol ure, nas iz Smlednika popelje do tega zanimivega kulturnega spomenika, od koder se odpira čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico.
Prvi ohranjeni zapis o obstoju utrdbe na tem mestu prihaja iz srednjeveške kronike, ki omenja tudi njenega lastnika, fevdalca Ulrika Smledniškega, ki naj bi tam gospodoval v prvi polovici 10. stoletja. Prvotni grad v romanskem slogu je bil precej manjši od tega, ki ga vidimo danes, saj je obsegal le samostojno stoječi obrambni stolp, ki ga je obdajal globok jarek.
V času gotike so novi lastniki grad temeljito predelali. Okoli obrambnega stolpa so obzidali grajsko ploščad podolgovate trapezoidne oblike, na zahodni del obzidja pa so prislonili nekaj novih stavb.
Leta 1511 je grad utrpel precejšnjo škodo zaradi hudega potresa, zato je sledila temeljita prenova. Razširili so zgradbe ob zahodnem zidu, jih dvignili za nadstropje in prestavili bivalne prostore. Kasneje so z vzhodne in južne strani dozidali zunanji obzidni okvir in ga utrdili s stolpiči. V tej renesančni obliki se je grad ohranil do danes.
Zadnja obnovitvena dela je vodil malo znani italijanski arhitekt Abondio Donino v začetku 17. stoletja. Valvasor je grad omenil v svoji Slavi vojvodine Kranjske z nemškim imenom Flednigg. V kasnejšem obdobju je grad izgubil svoj obrambni pomen in je bil opuščen. V 19. stoletju so ruševine kljub temu naredile globok vtis na pesnika Simona Jenka, ki je graščini posvetil eno svojih pesmi.
Renesančni deli gradu so bili v 20. stoletju lepo obnovljeni, romanski stražni stolp pa je v zelo slabem stanju in vidno propada, zato je zadrževanje v njegovi neposredni bližini strogo prepovedano. Največja nagrada za pohodnika, ki se vzpne na grajsko ploščad, pa je krasen razgled na Zbiljsko jezero in okoliške poljane.
