21. 12. 2012

0
134

„Ma glej ga zlomka, ravno kakor so včeraj na dnevniku napovedali; sonce je zjutraj izgubilo svoj sijaj, resnično se nam približuje kraj …« prepeva znana hip hop skupina TBF iz Splita v svojem hitu »Smak svijeta« (op. p. Konec sveta). »Smo morda sami krivi za to, je to Božja kazen? Neki tip iz Londona je ravno na ta dan zadel milijone. Sigurno je pomislil, kako bo moral celotni znesek porabiti v enem dnevu. Ga bo loterija sploh uspela izplačati?«

 

Naključne mimoidoče na splitskih ulicah so pri snemanju videospota za omenjeno pesem povprašali, kaj bi storili, če bi bilo jutri konec sveta.

»Ne bi odšla v službo.«

»Napil bi se, okadil in se družil s prostitutkami.«

»Družila bi se z najbližjimi in odprla steklenico šampanjca.«

»Povabil bi ne samo svojo družbo, temveč celo mesto. Pekel bi jim klobase na žaru in jim dejal, da se ljubijo do nezavesti.«

In kaj bi storili vi?

 

V »sezoni kislih kumaric« ali pa v kriznih časih nas mediji še toliko bolj oblegajo s črnimi napovedmi o ne samo naravnih katastrofah, temveč celo o datumih konca sveta. Že pred več kot tisoč leti je takratni učenjak Bernard iz Turingije, leta 992, prestrašil Evropejce z vestjo, da jim je preostalo le še 32 let in potem bo po njih. Naslednji je konec sveta napovedal Ivan iz Toleda na osnovi planetarnih razmerij, Angleže pa je leta 1524 najbolj prestrašila napoved splošnega potopa. Več deset tisoč Otočanov si je začelo graditi barke za preživetje. Tu so še številne napovedi iz vrst privržencev Jehovih prič in seveda znanega preroka Nostradamusa. Do sedaj je TA VELIKI DAN še vedno minil kot najbolj običajen in ko pomisliš, da si preživel katastrofo, ti mediji že postrežejo z novim, tokrat še bližjim datumom, kot da nam ni dovolj že današnjega stresnega življenja. Novi datum je bojda v letu 2012, s čimer nas opozarja celo filmska industrija.

 

Spomnim se, kako je pred leti znanka, na ponedeljkovo jutro, prav na dan napovedane apokalipse, ostala doma z možem in otroci, čakajoč ta sodni dan. Hočeš ali nočeš, počutil si se nelagodno, občutil krivdo, saj si se sam vendarle pojavil v službi, namesto da bi dan, ki bi bil lahko zadnji, preživel z najbližjimi.

 

Novembra so se na internetnih portalih ponovno pojavile zgodbe že dvanajst let pokojne Babe Vange. »Vidite, prav je imela,« so trdili nekateri, ki so v napetih odnosih med Severno in Južno Korejo videli tretjo svetovno vojno, ki jo je slepa ženica iz Bolgarije napovedala ne samo v tem letu, temveč celo v tem mesecu. Seveda ji ne bi noben verjel, če se nekatere njene napovedi, kot so potop Kurska, pad newyorških dvojčkov, smrt princese Diane, ne bi uresničile. Potešimo se lahko z dejstvom, da je govorila v nerazločnem dialektu, bila polpismena, njene izjave pa so tolmačili in zapisovali njeni sodelavci.

 

Seveda se vsi zavedamo, da svet drvi v ekološko katastrofo, priča smo klimatskim spremembam, naravnim katastrofam, vse večji onesnaženosti, vemo, da smo krivci v večini mi sami. V svetu je vse več nasilja, zdi se, da lepa beseda ne najde več lepega mesta, tradicionalne vrednote so izginile. Recesije, ekonomske krize, brezposelnost, vojne. Egoizem, tekmovalnost, sovraštvo. Nezadovoljstvo. Altruizem – kot da ne obstaja več. »Pomaga« se le, če se dobi kaj v zameno. Hodimo po poti samouničenja. Izgubili smo povezavo s srcem. V takšnih razmerah se vse bolj obračamo duhovnosti, oprijemljemo se modrosti starih civilizacij, saj si želimo, da bi naš svet zopet postal uravnotežen, če ne že harmoničen. Civilizacija Majev je ravno pravšnja, saj so nekatere stvari, povezane z njimi, še danes zavite v tančico skrivnosti. Maji in Aborigini so kot ljudstvo ves čas živeli iz srca. In zato se zdaj obračamo k njim, da nam pokažejo, kako priti na pravo pot. Zadnji datum, ki so ga Maji vklesali v kamen, je bil 21. 12. 2012 in naj bi predstavljal novi ciklus, novo obdobje. Veliko jih verjame, da se bo svet, kakršnega danes poznamo, spremenil. Ne samo zaradi naravnih katastrof, ki naj bi sledile ta dan, temveč naj bi se celo duhovno transformiral. Govori se o globalni spiritualni prebuditvi človeštva.

 

Kiesha Crowther, Američanka indijskih korenin, šamanka, za katero sem prvič slišala pred nekaj tedni, ko je dragi prijatelj na svoj facebook profil zalepil kratek izseček filma njenih misli, je nedavno obiskala Slovenijo. Kljub temu da govori o prihajajočem datumu, po katerem nič več ne bo isto, vliva optimizem. Bolje bo!

“Naši indijanski dedki pravijo, da smo lahko popolnoma mirni. Ko se bosta severni in južni pol resnično obrnila, bo to trajalo le nekaj ur. Takrat bo na Zemlji tema in prosijo nas, da ta čas preživimo skupaj s svojimi bližnjimi, da ostanemo v srcu, pojemo pesmi in počnemo kar koli, kar nas bo obdržalo v stiku z našo dušo in srcem. In zbudili se bomo v popolnoma novem svetu, polnem ljubezni. Dvignili se bomo in začeli živeti iz srca. Živeli bomo kot ena družina na planetu Zemlja in spomnili se bomo, kdo v resnici smo: božanska, ljubljena bitja, ki bodo v ljubezni dočakala razsvetljenje na tem planetu.“