Sardele so dobile ime po Sardiniji, italijanskem otoku na katerem so ribiči nekoč naleteli na ogromno jato teh rib. Surove sardele so zelo okusne, toda hitro se kvarijo, zato jih večinoma uživamo konzervirane. Napoleon Bonaparte, ki je populariziral to ribo, je uvedel njeno konzerviranje, da bi prehranil svoje ljudi.
Sardela sodi med tako imenovane plave ribe in je riba selivka. Tako se v zimskih mesecih najraje zadržuje v odprtem morju, ko pa sonce vse močneje izraža svojo moč, vse pogosteje priplava k obali. To ni riba, ki bi jo zaradi njenih lastnosti lovili le v določenem obdobju, ampak jo ribiči lovijo vse letne čase. A največ prav med pomladjo in jesenjo, četudi je njeno meso v jeseni bolj mastno in zaradi tega je morebiti nekateri ne marajo.
Od vseh vrst rib so prav sardine in konzervirane sardele tiste, ki vsebujejo največ vitamina D, kateri krepi zobe in kosti ter imunski sistem, v njih pa najdemo tudi veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravje srca, ter kalcija, ki je prav tako pomemben za kosti. Sardine vsebujejo še vitamine B12, B6, kalcij in fosfor (ki uravnava hormone, skrbi za zdrave kosti, uravnava prebavo, tvori beljakovine itd).
Sardele, ki so zelo lahek obrok, lahko kupite v pločevinki (bolj priporočljive so sardele v olivnem olju), na dopustu ob obmorskih krajih pa si zagotovo privoščite tudi sveže ribe, ki jih lahko spečete na žaru.
Sveže sardele imajo čvrsto telo, živi in izbočeni očesi ter prijeten vonj. Stari Dalmatinci pravijo, da za malico (hrv. marenda) ni boljše ribe, kot je zarana ujeta sardela z žara (hrv. gradele). Za kosilo je že prestara.
Sardele na žaru
Potrebujemo:
Sveže sardele
Olivno olje
Vejico svežega rožmarina
Po želji drobno sesekljan česen in peteršilj
Pripravimo žar. Sardele očistimo, glave lahko tudi pustimo, in jih položimo na ogreto ploščo. Ko se zapečejo z ene strani, jih obrnemo in zapečemo še z druge. Vmes jih z vejico rožmarina, ki smo jo pomočili v olivno olje občasno premažemo. Preložimo jih na ogret krožnik, posujemo s česnom in peteršiljem.