Spoštovani,
letošnji Ta veseli dan kulture zaradi epidemiološke situacije žal ne more biti tako vesel, kakor prejšnja leta, ko je na Prešernov rojstni dan z odprtimi vrati številnih kulturnih ustanov neposredno nagovarjal čim širše število ljudi.
A Ta veseli dan kulture ostaja – pridružujemo se številnim kulturnim ustanovam, ki bodo svoja vrata odprle virtualno – 3. decembra, ob 20. uri si boste na našem Youtube kanalu lahko ogledali MENJAVO STRAŽE, komično dramo avtorja in režiserja Nejca Gazvode. S predstavo se poklanjamo tudi našima žal mnogo prezgodaj preminulima igralcema, Gašperju Tiču in Milanu Štefetu, ki sta v predstavi igrala skupaj.
Povezava bo aktivna 3. decembra ob 20. uri
Režija: Nejc Gazvoda
Scenograf: Peter Plantan
Kostumografka: Branka Pavlič
Avtor videa: Darko Herič
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
Igrajo Nina Rakovec, Gašper Tič, Domen Valič, Uroš Smolej, Janez Starina, Tjaša Železnik in Milan Štefe.
Menjava straže na začetku deluje kot situacijska komedija, skozi vsako dejanje pa tone globlje v otožnost in melanholijo, in to vse do zaključka, ki stre srce tako gledalcem kot likom. Pusti sled tako na koži kot nekje globoko pod njo. Tako zunaj kot med štirimi stenami. A ta lokal, točno ta, nekje v mestu, ki ni namenjen nikomur, ima okno. In skozi njega lahko pogledamo vsi.
Nekje v mestu je lokal, ki ni namenjen nikomur. Tisti, ki hodijo vanj, so namenjeni njemu.
Za napitnino puščajo svoje usode, hrepenenja, strahove, ljubezni. Peter in njegov brat Jure ga obiskujeta že od nekdaj; skupaj s skrivnostnim starim gospodom, ki ga nihče ne kliče po imenu, nosijo inventarne številke nekje globoko v sebi. Čas pa ni oglodal samo imovine, ampak tudi staro lastnico, ki je bila primorana lokal zapustiti novemu. Ta je pripeljal svoje osebje in svoje ideje, kar Petru, kralju besednih iger, vladarju stranskih ulic in poveljniku šank mušic, ni po godu. Nova natakarica Katja je edina, ki ga za silo obvladuje, a njeni problemi in hrepenenja segajo dlje. Zazrta je v mesto, ki ga skozi okno ne vidi. Zaljubljena je v človeka, ki v njej ne vidi človeka. In naklonjena postaja nekomu, ki ga je najbolj strah, da bo postal naklonjen njej. Pred nami tako živijo človeška bitja, ki so si ves svoj obstoj tako previdno gradila kletke pred drugimi ljudmi, da niso opazila, kako so se na koncu zagradila vanje. |
