Tempelj Famen

0
344

Kitajci so nedavno zgradili ogromno novodobno svetišče Famen, kakršnega še ni videl svet. Na milijone ton cementa in kdove koliko zlata predstavlja budistični center na ravnini, kjer so že stari Kitajci skozi dva tisoč let zgodovine postavljali in rušili svoje templje, o čemer pričajo bajni zakladi, najdeni pod starodavno pagodo, porušeno v potresu leta 1981

 

Na milijone romarjev hodi gledat edinstveno relikvijo, ostanek prsta Bude Sakyamuna

 Že stari Kitajci so bili nagnjeni k megalomaniji, sicer se ne bi lotili znamenitega zidu, ki je tako velik, da ga je videti iz vesolja. Kdove, morda pa astronavti videvajo tudi novo kolosalno budistično središče Famen, ki se razprostira na 25 kvadratnih kilometrih površine z ogromnimi stavbami, ki človeku jemljejo dih. Vse je v betonu, kamenju in zlatu, dokaj brezdušno, izumetničeno, saj so celo lokvanji v jezercih iz plastike. “To je Las Vegas na kitajski način,” je rekel Američan. Le rulet se manjka in obiskovalcev s polnimi žepi. A Famen je romarski kraj, ki ti šele na koncu, ko si že povsem upehan od tričetrturne hoje do svetišča, razkrije svoje bistvo: ostanek prsta velikega Bude Sakyamunija, pa dragoceni, več kot tisoč petsto let stari predmeti iz zlata, srebra, žada, porcelana, svile in dragih kamnov, ki so jih nekoč davno posedovali kitajski vladarji. Te zaklade je razkril šele močan potres leta 1981. leta.

 

Big brother in brezove metle na avocestah

Mesto Famen je kakih sto kilometrov oddaljeno od Xiana, svetovno znanega nahajališča tisočerih glinenih vojščakov. Je sredi rodovitne in skrbno obdelane ravnine v provinci Shanxi. Tja vodi sodobna avtocesta, ki je tako kot večina novih avtomobilskih cest na Kitajskem parkovno urejena z obeh strani. Tako videvaš skupine delavcev, ki skrbijo za drevje, grmičevje in cvetlične grede ob cestah. Lepo je, ni kaj. Naravnost hecno pa je, ko ugotoviš, da vsej sodobni tehnologiji navkljub ceste čistijo s starodavnimi brezovimi metlami, smeti pa nalagajo kar v navadne vozičke. No, ja na ta način je priskrbljeno za zaposlovanje Kitajcev, ki jih je uradno že blizu milijarde štiristo milijonov!

Tudi na poljih je malo traktorjev in veliko kmetov z motikami v rokah. Jesen je v teh predelih zelo barvita, zlasti z nasadi kakijev, rozastih jabolk in granatnih jabolk. Ob cesti se v glavnem vrstijo skromna kmečka naselja, velikokrat za naše pojme revna, izstopajo pa nove hiše ljudi, ki se znajdejo.

Ko autobus zavije na stransko cesto, v daljavi zagledaš zlato bleščeče ogromne stavbe, da si pomaneš oči, ali ni to slučajno fatamorgana. Vodička nam pravzaprav sploh ni povedala, kam se peljemo, saj tega ni bilo na programu potovanja. Rečeno nam je bilo, da si gremo ogledat neko hudo staro mesto A se je izkazalo, da je dobila ukaz, naj si ogledamo.to novodobno čudo, češ, dovolj je bilo starodavnih palač in templjev! Na delu je bil Veliki brat, ki še vedno skrbno nadzoruje tujce, nas pa so verjetno še bolj, ker smo se poprej v Shangaju udeležili svetovnega kongresa turističnih novinarjev, članov združenja FIJET. To je pač policijska država. Če greš po svoje, od tebe zahtevajo izjavo, da o tem niste obvestili vodiča!

 

Najvišja stupa Bude na svetu

In tako smo se znašli pred svetovnim betonskim čudom z velikim vhodom, kjer te rentgensko pregledajo

Bil je topel oktoberski dan in lahko smo bili hvaležni, da to ni bilo sredi poletja, ko je na tem prostoru, velikem devetdeset hektrov, peklensko vroče v kotlu tridesetih milijonov ton cementa! Pot do veličastne, v zlatu obsijane pagode, je namreč v celoti cementna in le ob robu je kako drevo ali grmovje. Med potjo se zvrsti ogromno velikih pozlačenih – seveda – kipov, ki ponazarjajo življenje Sakyamunija, vmes pa je tudi kip slona z menihom na hrbtu, ki daje vedeti, da je budizem še pred naših štetjem prišel na kitajska tla iz Indije. Na tem prostoru je nekoč davno stal prvi lesen tempelj indijskega vladaraja Ašoke. Ta je pogorel, potem so ga velikokrant prenavljali; v času cesarjev dinastije Tang so zgradili štirinadstropno pagodo, dokler jo ni v 16. stoletju porušil potres. V obdobju dinastije Ming so pagodo, sezidano iz opeke dvignili na trinajst nadstropij, in jo preimenovali v Resničnostnno pagodo relikvij bude Sakyamunija. Potem je budizem bil v zatonu in tempelj z ostalimi tradicionalnimi zgradbami je bil nekaj časa celo zaotčišče beguncev zaradi vojn. Končno je hudo poškodovan doživel čase kitajske republike, ki je ta zgodovinski prostor namenila vojašnici. Preobrat se je zgodil, ko je avgusta 1981. leta pagodo močno prizadel potres.V senci betonskega kolosa tiči tradicionalna mala ,bogato okrašena pagoda, ki je za obiskovalce pravi balsam za dušo, ker je narejena po meri človek! Ni čudno, da je ta tudi menihom bolj všeč in se radi zatekajo vanjo, kadar nimajo obveznosti v novem svetišču.

Sredi devedestih let so se lotili megalomanske gradnje svetišča, kakršnega vidimo zdaj. Glavni je hram nenavadnih oblik Namaste Dagoba, ki se diči s stupo Bude, visoko kar 147 metrov in Kitajci ji pripisujejo svetovni rekord. Bojda to drži odkar so talibani uničili svojo v Afganistanu A njihova ni bila ne iz betona in ne iz zlata…ampak so jo v davnini iz kamnite stene izklesale človeške roke.

 

Neprecenljiv zaklad, tisočletje skrit pod starodavno pagodo

Staro svetišče Famen je bil tudi tarča Maocetungove kulturne revolucije, vendar je rušilna moč potresa opravila svoje. Hkrati je ta katastrofa pripomogla k enemu največjih arheoloških odkritij na Kitajskem. Pri čiščenju ruševin so pod pagodo odkrili ogromno podzemno palačo večinoma zgrajena iz belega marmorja, ki je ostala nedotaknjena dobrih tisoč let. Zakladi iz zlata, srebra, žada, lepo ohranjene svile in porcelana so pretresli ves svet. Budova relikvija oziroma kost njegovega prsta je vzpodbudila največ pozornosti med verniki: dobro se je ohranila, spravljena v osmih škatlah iz zlata, srebra in žada, vse druga v drugi, zavite s tanko svilo in s posebej vgraviranimi srebrnimi ključavnicami. Čudo! Našli so tudi žrtveno s srebrom obrobljeno ognjišče z letnico 869 pred našim štetjem! Sicer pa so odkrili kar 2400 neprecenljivih predmetov, med njimi tudi cesaričino obleko, vezeno s tako tanko svleno nitjo, da je niti današnja tehnologija ni kos. Večji del zaklada je spravljen pod sodobno pagodo.

In potem se je zaradi vsega tega zgodila ta megalomanska gradnja v slogu Disneylanda, ki pri mnogih obiskovalcih vzbuja nelagodje. A Kitajci gredo naprej; v načrtu imajo največje budistično središče za preučevanje te kulture in to kar na petih kvadratnih kilometrih. Na dodatnih štirih kvadratnih kilometrih pa bo zrastlo turistično naselje s termami in to visoke kategorije s petimi zvezdicami. Zanimivo je, da so predvideli tudi veliko dobičkonosnost. Rečeno je, da investitorji nimajo nobenega tveganja. Seveda, sem se letno zgrinjajo milijonske množice vernikov! Megalomanija tukaj nima meja.