Tempelj ležečega Bude

0
559

Bangkok, osemmilijonski megapolis, s svojim gostim prometom, velemestnim vrvežem, visoko stopnjo onesnaženja in kilometri barakarskih naselij ne daje vtisa, da je eden od glavnih centrov budizma na svetu. Ker pa je theravadski budizem uradna vera Kraljevine Tajske, je v prestolnici seveda nešteto templjev in meditacijskih centrov. Najstarejši in najbolj obiskan med njimi je Wat Pho, znan predvsem po ogromnem zlatem kipu ležečega Bude.

 

Tempelj je na tej lokaciji stal že v 16. stoletju, vendar je bil takrat Bangkok le majhna, nepomembna vasica. Šele po propadu kraljestva Ayuthaya leta 1767 in popolnem uničenju stare prestolnice s strani Burmancev, je postal Bangkok novo glavno mesto tajske monarhije. Leta 1781, ob prihodu kralja Rame I. na oblast, so Wat Pho popolnoma prenovili. Njegov vnuk Rama III. je tempelj še povečal, zadnja restavratorska dela pa segajo v leto 1982.

 

Impozantni pozlačeni kip ležečega Bude, ki prehaja v nirvano, je glavna atrakcija templja. Meri 15 metrov v višino in 46 metrov v dolžino. Narejen je iz zidakov in mavca, prekrit pa z lističi čistega zlata. Je največji tovrstni kip na Tajskem. Na njegovih podplatih je naštetih 108 različnih karakteristik pravega Bude. Postaviti ga je dal Rama III. v prvi polovici 19. stoletja.

 

Poleg ležečega Bude tempelj hrani še več kot tisoč drugih kipov Bude in služi kot zadnje počivališče prvih treh kraljev iz dinastije Chakri. Wat Pho je tudi pomemben center za študij tajske medicine, ki vključuje poznavanje zeliščne terapije in tajsko masažo.

 

Ker je Tajska ena od najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu, seveda obiskovalec templja ne more pričakovati, da bo v njem sam. Kljub množicam, ki že v kali zatrejo vsako iluzijo, da bi lahko človek tam začutil kakšno posebno duhovno resonanco, pa je Wat Pho vsekakor vreden obiska. Kaj bi zgodovinski Gautama Šakjamuni menil o tem, da njemu na čast postavljajo ogromne zlate kipe, pa je seveda druga stvar. Glede na to, da je učil, da so vse materialne dobrine iluzija, bi si verjetno mislil, da kralji, ki počno take stvari, niti približno ne razumejo njegovega nauka.