V razstavišču Barbara v Velenju razstavlja fotograf Tomo Jeseničnik (1964), ki se s fotografijo ukvarja že od osnovne šole. Njegove fotografije so bile doslej objavljene v več kot štiridesetih tujih in domačih revijah in časopisih. Danes sodeluje z več oglaševalskimi agencijami, založbami, časopisnimi hišami in oblikovalskimi studiji. Je avtor in soavtor številnih fotomonografij, knjig in turističnih publikacij v Sloveniji in v tujini.
O njem je Andrej Makuc v spremnem besedilu zapisal, da se ne odpravi na pot in k sto enemu cilju z namenom biti zraven, ampak zna skozi iskalo svojega fotoaparata že videno pogledati tako, kot doslej še ni videl nihče. Ali drugače – nihče še ni pogledal tako, da bi videl kot on. In v tem je kleč fotografovega mojstrstva – vse je tu, pred nami, na razpoloženju, samo skrivnost drugačnosti pogleda je treba razvozlati. Pravzaprav mu dobrohotno zavidamo prav za to – za blagoslov in posledično izbornost pogleda, za tisto, kar je za vidnim v prvo dano uzreti prav njemu.
O svojem delu pa Jeseničnik pravi: »Eksplozija kapljice prastare vode, ki pade izpod stropa jame na obrušen odlomljen stalagmit … Navidezno lebdenje rumenokljune planinske kavke v zraku pred oranžno rumeno jesensko kuliso Jalovca … Ritmično pritrkavanje osivelih ribiških čolnov ob vzvalovanem Cerkniškem jezeru v modrovijoličnem poletnem jutru … Pritajena transformacija modrega in megličastega barja v koprenasto zaspano zelenilo … Čipkaričina popolna koncentracija in osredotočenost na vsako nitko in droben vozel … Strašljiva silhueta osamljenega knapa v zadušljivem rovu štiristo metrov pod površjem … Groteskna usločena poza brezokega močerila, ki se opira na sprednji par nog s po tremi prsti … Spoštljiva drža najstarejšega vina, shranjenega v staruhasto pajčevinasto steklenico … Čakanje na nevihto dveh mogočnih kozorogov na strmem grebenu nasproti Triglava … Počitek babice in vnukinje v senci košatega drevesa ob Bohinjskem jezeru … Fotografijo čutim!« (Vir: Mladina, 12. marec 2009, str. 32, Striptiz)
Tomo Jeseničnik. Rojen 14. februarja 1964 v Črni na Koroškem. S fotografijo se ukvarja že od osnovne šole. Takrat mu je fotografski aparat služil za občasno dokumentiranje dogodkov, ljudi in okolja v katerem je preživel svojo mladost. Pred kakimi dvanajstimi leti pa se je s fotografijo pričel ukvarjati intenzivneje. Izkušnje in znanje je sprva nabiral v domačem okolju, v gorah, gozdovih in dolinah Koroške. Kasneje pa ga je pot vodila v visoke gore v Karakorumu in Himalaji ter prostranstva Turčije in Kamčatke. Od leta 1996, ko je pridobil status fotografa – samostojnega ustvarjalca na področju kulture, se s fotografijo ukvarja profesionalno. Njegove fotografije so bile doslej objavljene v več kot štiridesetih tujih in domačih revijah in časopisih. Danes sodeluje z več oglaševalskimi agencijami, založbami, časopisnimi hišami in oblikovalskimi studiji. Je avtor in soavtor številnih fotomonografij, knjig in turističnih publikacij v Sloveniji in v tujini. Za svoje delo je prejel številne nagrade: 1995 – Slovenska fotografija leta – posebna nagrada žirije; natečaj »Utrip mesta Ptuj« – prva nagrada žirije; 1996 – častna diploma FIAP BLUE Ribbon – Herrhugowaard Nizozemska, Bronasta medalja FIAP za kolekcijo – Salon de Muntanya Barcelona Španija; Mednarodna razstava »Mleko 96« Maribor – prva nagrada; 2003 – Pelikanova nagrada. Danes živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. Poleg krajinske, naravoslovne in reportažne fotografije se posveča tudi kreativni studijski fotografiji. Leta 2009 je prejel Bernekerjevo nagrado občine Slovenj Gradec.
